Vprašanje, kako pravilno ravnati z odpadki, je, kot kaže, še vedno izredno pereče, na kar nas je opozorila tudi naša bralka, ki opaža, da sosedje mečejo smeti v zabojnike za biološke odpadke v navadnih plastičnih vrečkah, medtem ko sama vestno uporablja biorazgradljive. Njeno opažanje odpira izredno pomembno temo, saj ločevanje odpadkov ni zgolj muha okoljevarstvenikov, temveč nujnost, če želimo ohraniti naš planet in kakovost bivanja za prihodnje generacije.
Ker nas je zanimalo, kako se pravilno in odgovorno lotiti recikliranja hrane in preostalih organskih snovi, smo se za strokovna pojasnila obrnili neposredno na ljubljansko javno podjetje Voka Snaga. Povprašali smo jih, kakšen je pravilen postopek odlaganja teh odpadkov in v kakšni embalaži naj jih ljudje sploh odložijo. Strokovnjaki pojasnjujejo, da je biološke odpadke najbolje odlagati povsem brez vrečke. V primeru, da se uporabnik vseeno odloči za uporabo vrečke, pa mora biti ta obvezno papirnata ali kompostabilna biovrečka, ki nosi jasno oznako za domače ali industrijsko kompostiranje oziroma »home-composting« ali »industrial composting«.
Čeprav v javnosti pogosto slišimo pomisleke in veliko informacij o tem, da tudi biorazgradljive vrečke niso vedno najboljša rešitev, pri Snagi poudarjajo, da je ključna njihova pravilna uporaba in ustrezna oznaka. Le z ustrezno oznako se bo material v zahtevnem procesu obdelave bioloških odpadkov tudi zares uspešno in do konca predelal. Vsekakor pa uporabnikom še vedno močno priporočajo in dovoljujejo tudi uporabo navadnih papirnatih vrečk.
Mnoge seveda zanima tudi tehnični vidik reciklaže in kako podjetje pri razvrščanju odpadkov sploh izloči vrečke, ki se znajdejo v bioloških odpadkih. Pojasnjujejo, da se vrečke v njihovem sistemu izločijo že na samem začetku postopka obdelave bioloških odpadkov, kjer za to poskrbi poseben stroj, imenovan trgalnik vreč. Kljub tej visoki tehnološki rešitvi pa pri Snagi poudarjajo, da med najpogostejše napake uporabnikov pri razvrščanju odpadkov še vedno spada uporaba navadnih plastičnih vrečk za zbiranje bioloških odpadkov, kar vsekakor in pod nobenim pogojem ni v skladu z veljavnimi pravili. Takšno ravnanje namreč močno otežuje predelavo, povišuje stroške komunalnih storitev in lahko z mikroplastiko onesnaži končni produkt, ki ga kasneje uporabljamo za pridelavo hrane.
Kako poteka predelava odpadkov?
Da bi razumeli nevarnost napačne embalaže, se moramo poglobiti v sam postopek, kako se ti odpadki dejansko predelujejo. V Regijskem centru za ravnanje z odpadki (RCERO) Ljubljana predelava poteka v specializiranih objektih za mehansko-biološko obdelavo. Zbrani biološki odpadki se najprej presejejo, pri čemer se manjši delci pripravijo za neposredno pot v velik bioreaktor, večji pa gredo pred tem še v mletje in dodatno sejanje. Bioreaktor deluje kot ogromen fermentor, kjer poteka anaerobna fermentacija oziroma razgradnja organskih snovi povsem brez prisotnosti kisika. Pri tem zahtevnem kemičnem procesu nastaja bioplin, ki ga v centru zbirajo v velikem balonu in iz njega neposredno pridobivajo dragoceno elektriko ter toploto za lastne potrebe. Drugi in morda še pomembnejši produkt tega procesa pa je surova biomasa. Ko to biomaso strojno ožamejo, temeljito prezračijo in nekaj časa pustijo, da v miru dozori, iz nje nastane izjemno kakovosten kompost najvišjega razreda, ki je primeren za uporabo na vrtovih in njivah. Jasno je, da v tako občutljiv biološki proces plastika preprosto ne spada, saj se ne more razgraditi in na koncu kot mikroplastika pristane v naši zemlji.
Problematično jedilno olje
Poleg plastičnih vrečk pa rjavi zabojniki prepogosto gostijo tudi druge nevarne vsiljivce, ki tja ne spadajo. Še posebno problematično in nevarno je odpadno jedilno olje, ki ga nekateri posamezniki iz nevednosti še vedno množično zlivajo v kuhinjske odtoke ali celo neposredno na kompostne kupe in v rjave zabojnike. Posledice takega dejanja so za okolje katastrofalne. Strokovnjaki opozarjajo, da je prepričanje, da odpadno olje spada na kompost, močno zmotno, saj se ob prvem dežju spere v zemljo in pristane naravnost v podtalnici, ki je naš glavni vir pitne vode. Neverjeten je podatek, da lahko zgolj en sam liter odpadnega jedilnega olja nepopravljivo onesnaži kar milijon litrov čiste pitne vode.
V kanalizacijskih ceveh pa se ohlajeno olje strdi in ustvari neprebojne zamaške, ki uničujejo infrastrukturo. Zato je nujno, da ohlajeno olje zbiramo v ločenih posodah in ga oddamo v zbirne centre ali ulične zbiralnice. Tam zbrano olje se nato v posebnih procesih, kot sta na primer uplinjanje v sintezni plin in kasnejša pretvorba, uspešno predeluje v napredna biogoriva in metanol. Prav tako se v določenih procesih očiščeno jedilno olje uporablja neposredno za pogon predelanih dizelskih agregatov za proizvodnjo zelene električne energije.
Pri podjetju Snaga so z napredkom in zavedanjem ljudi glede pravilnega ravnanja z odpadki sicer izredno zadovoljni, saj številke in primerjave s preteklimi leti kažejo, da se ljudje vsako leto veliko bolj zavedajo pomembnosti njihovega pravilnega odlaganja in ločevanja. Trudijo se, da bi bil delež ločenega zbiranja v prihodnje še boljši.
Slabo ravnanje s hrano
Ljubljana se kot prestolnica na tem področju odreže naravnost odlično, saj se v njej ločeno zbere kar 71 odstotkov vseh odpadkov, kar jo trdno uvršča med najboljša glavna mesta v vsej Evropi. Če pogledamo uradne podatke Statističnega urada Republike Slovenije za leto 2023, vidimo, da je v Sloveniji nastalo približno 1,1 milijona ton komunalnih odpadkov, kar znese kar 526 kilogramov na prebivalca. Razveseljivo je dejstvo, da je bilo skoraj tri četrtine teh komunalnih odpadkov zbranih ločeno. Biorazgradljivi odpadki zajemajo velik delež, saj so obsegali 15 odstotkov vseh nastalih komunalnih odpadkov, med vsemi recikliranimi komunalnimi odpadki pa so predstavljali celo največji, kar 47-odstotni delež. Ti domači statistični podatki jasno potrjujejo, kako ogromen in pomemben vir surovin skrivajo naši rjavi zabojniki.
Svetovna oziroma globalna slika pa je žal precej temnejša in bolj alarmantna. Po najnovejšem poročilu Združenih narodov, poimenovanem Food Waste Index Report 2024, človeštvo neverjetno slabo ravna s hrano. Poročilo razkriva, da smo na globalni ravni v letu 2022 v smeti vrgli grozljivih 1,05 milijarde ton hrane, kar pomeni, da gre v nič kar 19 odstotkov vse hrane, ki je na voljo potrošnikom. Še bolj pretresljiv je podatek, da svetovna gospodinjstva prispevajo levji delež k tej katastrofi, saj zavržejo kar 631 milijonov ton hrane, kar predstavlja ogromno večino vseh zavržkov. Strokovnjaki ocenjujejo, da ta neverjetna količina zavržene hrane predstavlja ekvivalent več kot milijardi obrokov, ki jih vsak dan preprosto vržemo v smeti. Ob tem pa se svet hkrati sooča s hudo humanitarno krizo, saj je v istem letu kar 783 milijonov ljudi po svetu trpelo zaradi pomanjkanja hrane in lakote. Poleg moralnega in ekonomskega vidika pa ima to gnitje hrane na ogromnih svetovnih deponijah tudi katastrofalne posledice za naše podnebje. Razpadajoča biološka masa namreč ustvarja izredno velike količine metana, kar na koncu prispeva k osmim do desetim odstotkom vseh globalnih emisij nevarnih toplogrednih plinov.
Ravno zato je ozaveščanje tako zelo ključno in neprecenljivo. Ljubljanska Snaga prebivalce o pravilnem ločevanju izobražuje na zelo različne načine; vseskozi so prisotni na družbenih omrežjih, uporabljajo pa tudi mesečne tiskane in digitalne položnice, ki so opremljene z uporabnimi vsebinami o načinih pravilnega razvrščanja. Zavedajo se, da se spremembe začnejo pri najmlajših, zato z različnimi akcijami, dnevi odprtih vrat ter obiski vrtcev in osnovnih šol aktivno izobražujejo že najmlajše generacije. Redno gostijo tudi številne skupine zainteresirane javnosti in jim z vodenimi ogledi kompleksnih postopkov ločevanja in obdelave poskušajo približati pomembnost trajnosti ter čistega okolja.
Najboljši biološki odpadek pa seveda vedno ostaja tisti, ki sploh nikoli ne nastane. Zato sta preudarno in načrtovano nakupovanje s seznami ter pravilno in skrbno shranjevanje živil ključna koraka za čisto vsako sodobno gospodinjstvo. Ko pa naravni ostanki hrane in drugi biološki odpadki neizogibno nastanejo, poskrbimo in prevzemimo osebno odgovornost, da v rjave zabojnike romajo brez kakršne koli plastične embalaže.
