»Včasih se sploh ne zavedamo, kako globoka je revščina – na lastne oči sem videla, koliko ženskam in družinam pomeni že navadno milo, ki si ga same ne morejo privoščiti, saj zanj preprosto nimajo denarja,« pripoveduje Jana Lampe, vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas. Ob njenih letošnjih obiskih na terenu v Afriki so se je globoko dotaknile usode ljudi, ki jim preživetje omogočajo stvari, ki se nam v razvitem svetu zdijo povsem samoumevne. Ena izmed takšnih prelomnic za afriško podeželje so preproste sončne celice z lučjo. Ob ekvatorju se namreč noč začne že ob šesti uri zvečer, zato takšna luč popolnoma spremeni vsakdan. »Ena izmed mam mi je z neizmernim žarom na obrazu dejala: 'Še zdaj ne morem verjeti – samo dotaknem se stene, pa že imamo luč',« izkušnjo opisuje Lampetova. Posebej močno se je je dotaknila tudi zgodba iz Ugande, kjer je oče samohranilec zaradi hude infekcije postal invalid in ne more več opravljati težkih fizičnih del na polju. Ker je pred nekaj leti preko dobrodelne akcije prejel kozo, ki je imela ob obisku že dva kozlička, lahko sedaj s prodajo le-teh samostojno in dostojno preživlja svoja dva otroka.
Stiskam na terenu je vsakodnevno priča tudi Janez Mesec, misijonar, ki na Madagaskarju deluje že 25 let. Lani jeseni sta kraj Manambondro prizadela dva uničujoča požara, v katerih je pogorelo več kot 600 hiš. Na pomoč sta takoj priskočila Karitas in Misijonsko središče ter ljudem razdelila riž. Mesec pretreseno povzema besede domačinov, ki so ostali brez vsega: »Spimo zunaj na tleh in komarji nam pijejo kri, ampak ker ste nam dali riž, to lažje prenašamo«.
Vse te zgodbe so živi dokaz, kako nujna in učinkovita je dobrodelna akcija Slovenske karitas z imenom Za srce Afrike, ki letos poteka že 21. leto, in sicer med 15. avgustom ter 15. septembrom.
Dostojanstvo, ki ga prinašata lastno delo
Humanitarna pomoč ne pomeni zgolj deljenja dobrin, temveč predvsem opolnomočenje domačinov. Misijonar Janez Mesec izpostavlja, da mu je izjemno blizu projekt Z delom do dostojnega življenja, saj človeku vrača dostojanstvo. Namesto da bi ljudje le čakali v vrsti na razdelitev pomoči, dobijo priložnost, da sami aktivno delajo za preživetje svoje družine. Na njegovem misijonu imajo v redno delo vključenih 19 družin. Preko te akcije sicer redni mesečni darovi 872 slovenskih darovalcev omogočajo redno delo in plačilo staršem iz okoli 370 revnih družin v Afriki ter plačilo 33 pedagoškim in 15 zdravstvenim delavcem na misijonih.
Revnim družinam v Afriki pri trajnostnem preživetju pomagajo tudi z nakupom koz v priljubljeni akciji Kupim kozo. Do sedaj je živali prejelo več kot 8.800 družin. Ker so potrebe revnih malih kmetovalcev izjemno velike, je Karitas lani začela še z akcijo Kupim motiko in semena, s katero želijo izboljšati prehransko varnost najrevnejših in poskrbeti za raznolikost prehrane.
Temelj vsakega dolgoročnega napredka sta seveda izobraževanje in zdravje. Sestra Vesna Hiti, ki kot misijonarka v Burundiju deluje dolgih 35 let, opozarja na izjemno težke razmere v šolstvu. V kraju Muhvazi se v razredih stiska tudi po 100 in več učencev. Prav zaradi darovalcev Za srce Afrike iz Slovenije sedaj tam gradijo nov vrtec in šolo. »Vrtec tukaj otrokom omogoča, da niso prepuščeni sami sebi na cesti, ko starši delajo na poljih, ampak se vzgajajo, naučijo osnovne higiene in pripravijo na šolo,« razlaga sestra Vesna. S pomočjo darovalcev so načrtovan vrtec raztegnili v celotno devetletno osnovno šolo, ki bo okoli 500 otrokom omogočila kakovostno izobrazbo v manjših, znosnejših razredih.
Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas, pojasnjuje, da je njihov fokus vedno usmerjen v hrano, vodo, šolstvo in zdravstvo. »V središču vseh teh projektov so mladi, saj so oni upanje in prihodnost Afrike,« dodaja Tomažič. V zadnjih dveh desetletjih je Karitas z zbranimi 5,3 milijona evrov omogočila gradnjo 15 šol, treh vrtcev, treh internatov, šestih zdravstvenih centrov, sedmih porodnišnic ter kar 72 vodnjakov.
Reševanje revščine
Pri teh prizadevanjih Slovenska karitas ne stoji sama. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve RS je od leta 2008 prispevalo 3,8 milijona evrov za projekte razvojne in humanitarne pomoči Karitas v Afriki. Veleposlanik Jernej Videtič je ob začetku letošnjih akcij poudaril, da imajo s Karitas sklenjeno strateško partnerstvo za humanitarni odziv za obdobje 2024–2028. To jim omogoča hiter odziv na nujne krize po vsem svetu. Ker Slovenija nima povsod svojih predstavništev, lokalna prisotnost Karitas zapolnjuje vrzel. »Obisk partnerskih skupnosti v Afriki je pokazal, da je Slovenija tam postala sinonim dobrote in prijateljstva,« izpostavlja Videtič in dodaja, da so naša sredstva izjemno učinkovito usmerjena v reševanje večplastne revščine in gradnjo infrastrukture. Ministrstvo je denimo hitro prispevalo tudi 90.000 evrov preko Karitas za pospešeno gradnjo zidanih in lesenih hiš po požarih na Madagaskarju.
Na žalost se revščina v Afriki povečuje zaradi podnebnih sprememb, hudih konfliktov, visokih cen hrane ter pomanjkanja mednarodne pomoči, zato vedno več ljudi ponovno trpi zaradi lakote. Z letošnjo akcijo Za srce Afrike želi Slovenska karitas med drugim zagotoviti hrano za kritično podhranjene otroke v Centralnoafriški republiki in v Burundiju, dokončati gradnjo šole za 500 otrok v Muhvaziju, zgraditi internat za 200 dijakinj v Ruandi, opremiti center za usposabljanje deklet ter zagotoviti redne šolske obroke za 640 učencev v Senegalu in na Madagaskarju.
