Katastrofalna letina na Apeninskem polotoku, ki jo poganjajo podnebne spremembe in škodljivci, že povzroča skrbi v živilski industriji. Potrošniki se srečujejo z novimi podražitvami priljubljenih izdelkov, kot je nutella.
Evropa se spoprijema z resnim pomanjkanjem priljubljene sestavine za zajtrk. Katastrofalna letina lešnikov v Italiji, domovini nutelle in eni največjih svetovnih proizvajalk, povzroča nelagodje v živilski industriji. Kmetijski strokovnjaki opozarjajo, da ne gre zgolj za slabo sezono, temveč za vrhunec krize, ki jo poganjajo ekstremni vremenski pojavi in škodljivci.
Menijo, da bodo posledice občutili tudi potrošniki, saj pričakujejo nov dvig cen izdelkov, ki so močno odvisni od te surovine.
Obiranje je sicer končano. Od Piemonta na severu do Sicilije na jugu so kmetje nehali obirati lešnike. Bilanca je slaba: to je najslabša letina v več desetletjih. Največja kmetijska združenja, vključno s Confagricolturo, ocenjujejo, da so pridelali samo okoli 70.000 ton lešnikov, kar je komaj polovica povprečja prejšnjih let.
Velike težave
Italijansko kmetijstvo se že tretje leto zapored spopada z velikimi težavami. Združenje kmetov je letošnje leto znova označilo za črno leto. Proizvodnja strmo pada: po 102.000 tonah v letu 2022 in 85.000 tonah lani je letošnji izplen nov udarec za panogo, ki neposredno ali posredno zaposluje več kot 30.000 ljudi.
Strokovnjaki kot glavnega krivca soglasno izpostavljajo podnebne spremembe. Blaga zima, ki sta ji sledila močno deževje spomladi in ekstremna suša poleti, je ustvarila slabe razmere za kmete. K težavam je dodatno prispeval invazivni škodljivec, lešnikova stenica (Phylus coryli), ki pustoši po nasadih.
Težavna pa ni samo količina. V Piemontu, najpomembnejši regiji za gojenje lešnikov in domu podjetja Ferrero, matere nutelle, so se kmetje soočali s slabo kakovostjo, saj so plodovi pogosto odpadli z grmovja, še preden so dozoreli. Podobno poročajo iz Lacija, Kampanije in s Sicilije.
Okoljevarstveniki medtem že dlje časa opozarjajo na drug vidik težav: obsežne monokulture lešnikov, ki izčrpavajo prst in uničujejo biotsko raznovrstnost na celotnih območjih.
Težave velikanov
Položaj v Italiji je še posebej problematičen za velikane, kot je Ferrero. Družba z 18 milijardami evrov letnih prihodkov na leto izdela okoli 500.000 ton znamenitega lešnikovega namaza, ki je priljubljen tudi med slovenskimi potrošniki. Sicer pa tudi drugi proizvajalci lešnike pogosto pripeljejo iz Italije. Pa tudi iz Turčije. Toda to je letos slaba uteha. Zaradi spomladanskih pozeb je tudi turška letina podpovprečna.
To postavlja vprašanje: ali se bo kozarec nutelle ponovno podražil? Pri Ferreru o cenovni politiki molčijo. Vendar je v industriji običajno, da se višje cene surovin, čeprav z zamikom, prenesejo na končne kupce.
Novi stroškovni pritisk prihaja v času, ko so cene izdelkov z lešniki že dosegle vrtoglave višine. Analiza nemške aplikacije za primerjavo cen Smhaggle kaže, da je 450-gramski kozarec nutelle že zdaj 27 odstotkov dražji kot leta 2022. Nekateri konkurenčni izdelki so se tam podražili še bolj. Nutella po deklaraciji namreč vsebuje 13 odstotkov lešnikov, medtem ko se nekateri konkurenti hvalijo z bistveno višjim deležem.
Zaradi previsokih cen v Turčiji in Italiji industrija že išče alternative. Uvozniki se ozirajo proti ZDA, kjer je bila letina dobra. Na obzorju pa se pojavlja še ena nova potencialna dobaviteljica – Kitajska. Čeprav azijska velesila še ni pomembna igralka na trgu lešnikov, pa njena prisotnost v drugih segmentih, kot so orehi, ki jih že najdemo na policah diskontnih trgovin, nakazuje, da bi lahko v prihodnosti Peking prevzel pomembno vlogo tudi pri oskrbi svetovnega trga z lešniki.
