Kitajsko ladjarsko podjetje je vzpostavilo prvo redno tedensko kontejnersko linijo, ki Azijo in Evropo povezuje prek arktične severne morske poti. Plovba ladje Dubai Tower, ki je sredi avgusta izplula iz kitajskega pristanišča Ningbo-Zhoushan proti britanskemu Felixstowu, je pomemben korak v razvoju tako imenovane polarne svilne poti, toda hkrati vzbuja preplah med okoljevarstveniki zaradi ranljivosti ekosistema.
Odločitev za preusmeritev tovornega prometa na skrajni sever prihaja v času globoke nestabilnosti na tradicionalnih trgovskih poteh. Zaradi napadov jemenskih hutijevcev v Rdečem morju in zaostrenih geopolitičnih napetosti med Združenimi državami Amerike, Izraelom ter Iranom se vse več ladjarjev izogiba Sueškemu prekopu. Arktična bližnjica vzdolž obsežne ruske sibirske obale potovanje skrajša za polovico, torej s povprečnih štiridesetih dni skozi Suez na približno dvajset.
Po uspešni testni plovbi lani namerava družba Sea Legend zdaj novo linijo vzdrževati vse do 3. oktobra, pri čemer na pot vsako soboto pošlje po eno ladjo. Gre za časovno zelo omejeno okno sedmih tednov, ko se poletni led stopi dovolj, da komercialna plovila za varno navigacijo ne potrebujejo spremstva jedrskih ledolomilcev.
Okoljevarstvene organizacije opozarjajo, da gre za nevaren korak. Izpušni plini težkih ladijskih motorjev namreč v polarnem krogu za seboj puščajo temne saje in drobne delce, ki prekrijejo sneg in led. Ta temnejša površina ne odbija več sončne svetlobe, temveč jo pospešeno absorbira, kar pospešuje taljenje arktične ledene odeje. Od konca sedemdesetih let se je obseg poletnega ledu zmanjšal že za 40 odstotkov, dolgoročne podnebne simulacije pa napovedujejo prva poletja povsem brez ledu že pred sredino tega stoletja.
Nevarnost naftnih madežev
Grožnje niso samo podnebne. Strokovnjaki izpostavljajo tveganje razlitja nafte, kjer so reševalne in čistilne zmogljivosti vzdolž tisoče kilometrov dolge ruske obale izjemno pomanjkljive. Morebitni naftni madeži bi lahko ostali ujeti pod ledom, nepopravljivo škodo pa povzroča tudi podvodni hrup ladijskih propelerjev, ki moti orientacijo avtohtonih vrst, kot so kiti in mroži.
Nadzor nad to strateško potjo trdno drži Moskva prek državne agencije Rosatom, ki upravlja floto ledolomilcev. Čeprav si Kremelj prizadeva arktični koridor preoblikovati v celoletno trgovsko pot, zahodne sankcije močno hromijo investicije, potrebne za modernizacijo pristaniške in varnostne infrastrukture na severu. Ko bo morje oktobra ponovno zamrznilo, bo pot ostala neprehodna vse do poletja 2027.
Kljub veliki medijski odmevnosti obseg prometa na tej ruti za zdaj ostaja skromen. Po podatkih družbe Allianz Commercial je to pot lani izbralo 23 kontejnerskih ladij (leto prej 15). Analitik pomorskega prometa Niels Rasmussen ocenjuje, da arktične rotacije trenutno predstavljajo manj kot 0,5 odstotka celotnega tedenskega obsega tovora, namenjenega v severno Evropo. Na letni ravni ta delež pade krepko pod 0,1 odstotka globalnih izmenjav. Ladja Dubai Tower bo po pričakovanjih v Felixstowe prispela v prvih dneh septembra.
Posledice za Koper
Kaj bi to pomenilo za pomen naše luke v Kopru? Njena največja konkurenčna prednost je lega. Jadransko morje ladjam iz Azije (prek Sueza) omogoča najgloblji prodor v celinsko Evropo. Raztovarjanje v Kopru zagotavlja najkrajšo in najhitrejšo železniško pot do srednje Evrope (Avstrija, južna Nemčija, Madžarska, Češka, Slovaška) v primerjavi s plovbo do severnih pristanišč, kot sta Rotterdam in Hamburg.
Če arktična pot skrajša plovbo od Azije do severne Evrope s 40 na 20 dni, lahko Koper popolnoma izgubi svojo časovno prednost. Ladje, ki na sever Evrope prispejo v 20 dneh, lahko srednjeevropske trge po železnici oskrbijo hitreje kot tiste, ki do Kopra po tradicionalni poti potujejo 40 dni.
Trenutno sicer velik del tovora za srednjo Evropo vstopa na jugu prek Jadrana. Če kitajski ladjarji vzpostavijo zanesljive in zmogljive arktične linije do severne Evrope, se bo logistično težišče prestavilo na sever. Severna pristanišča bi z navaloma azijskega uvoza prevzela železniške poti do Avstrije in Madžarske.
