»To je kriza, ki je tako resna kot krizi iz let 1973 in 2022 skupaj,« je minuli teden poudaril energetski komisar Dan Jorgensen. Podobno resen je Fatih Birol, direktor Mednarodne agencije za energijo: »Kriza zaradi vojne z Iranom je največja energetska kriza v zgodovini. Če temu dodamo še krizo z ruskim plinom, je situacija slabša od vseh predhodnih kriz v zgodovini.« Posledice napada ZDA in Izraela na Iran že dodobra vplivajo na naša gospodinjstva in gospodarstvo in še bolj bodo. Hormuška ožina, skozi katero potuje dobršen del nafte in plina, gnojil, je bolj ali manj zaprta. V Perzijskem zalivu čaka več kot sto tankerjev z nafto in več kot 15 ladij z utekočinjenim zemeljskim plinom. Cena nafte je pri 100 dolarjih za sod. Evropska komisija je sporočila, da je Evropa od začetka vojne marca letos za uvoz fosilnih goriv plačala dodatnih 24 milijard evrov.
Tudi če se vojna danes konča, bomo posledice motenj na energetskih trgih še dolgo občutili tudi v naših denarnicah. Več mesecev bo minilo, preden se bo proizvodnja vrnila na predvojno raven zaradi škode na energetskih objektih. V Katarju so uničeni obrati za utekočinjeni zemeljski plin, ki jih ni mogoče zagnati prej kot v nekaj letih.
Nabor predlogov, a za članice niso obvezni
Evropska komisija je pripravila sveženj varčevalnih ukrepov in ukrepov za zaščito najbolj ranljivih državljanov ter izpostavljenih gospodarskih panog. »Ker ne moremo predvideti vsega, moramo biti pripravljeni na vse,« je poudaril komisar Jorgensen. Evropska komisija ugotavlja, da nas najbrž čaka daljše obdobje višjih cen energije, ukrepati je treba hitro in skupaj. V Bruslju pravijo, da so se pri naboru možnih ukrepov zgledovali po dobrih praksah, ki so jih nekatere članice že uvedle, denimo v času covida in energetske krize leta 2022 po napadu Rusije na Ukrajino. V ospredju so vlaganja v čiste tehnologije in zmanjšanje odvisnosti od nafte in plina. »Države članice spodbujamo, da storijo vse, kar lahko, da se zmanjša poraba. To bi bilo namreč koristno v trenutni cenovni krizi, hkrati pa bi preprečilo težave z oskrbo v prihodnje,« je povedal komisar. A pripravljeni predlogi niso obvezni. Ali bodo zaživeli v praksi, bo tako odvisno od držav članic. Slovenija nekaterim predlaganim smernicam že sledi.
1. EU bo spremljala zaloge energentov
V evropski komisiji bodo vzpostavili nekakšno novo opazovalnico za goriva, ki bo spremljala proizvodnjo, uvoz, izvoz in zaloge goriva za rabo v prometu, predvsem letalskem. Tako bodo hitro prepoznali morebitno pomanjkanje in s sprostitvijo naftnih rezerv zagotovili uravnoteženo razdelitev goriva med državami. S članicami, dobavitelji goriva, letališči in letalskimi družbami se bodo usklajevali pri iskanju alternativnih dobav letalskega goriva. Prav tako bodo spremljali polnjenje skladišč plina pred prihodnjo zimo, da bi se izognili dodatnemu porastu cen.
2. Ugodnejša obdavčitev elektrike za ranljiva gospodinjstva
Komisija bo dovolila državne pomoči gospodarstvu in gospodinjstvom, ki jih sedanji energetski kaos najbolj boli. Za zaščito gospodinjstev in podjetij pred povišanji cen bi lahko države uvedle energetske bone za najbolj ogrožene prebivalce, znižane električne tarife in trošarine, omenjajo pa tudi možnost prepovedi odklopa elektrike.
3. Spodbujanje javnega prevoza
EU predlaga znižanje cen vozovnic ali uvedbo brezplačnih vozovnic za določene skupine prebivalstva in druge oblike okolju prijaznejšega prometa. V Sloveniji, denimo, že imamo brezplačen javni prevoz za upokojence, dijake, študente in nekatere druge upravičence; vlada je ukrep nedavno podaljšala.
4. Okoljsko zavedni način vožnje
EU poudarja spremembo obnašanja v bolj okoljsko zavedno, tudi majhne spremembe štejejo. Voziti počasneje pomeni voziti ceneje. Že manjše zmanjšanje hitrosti se lahko opazno pozna pri porabi goriva zaradi manjšega upora. Pri vožnji 110 kilometrov na uro namesto 130 se poraba po ocenah zmanjša za približno 10 do 20 odstotkov, če voznik zmanjša hitrost na 100 kilometrov na uro, je lahko prihranek še večji.
5. Okolju prijazna prevozna sredstva
EU predlaga delodajalcem, da bi poslovna potovanja na krajše razdalje preusmerili z letala na vlak. Prav tako spodbuja članice, naj več vlagajo v razvoj kolesarskih stez in pešpoti, spodbujajo nakupe električnih koles ter odpirajo javno dostopne električne polnilnice. Kjer se da, naj spodbujajo več dela od doma in souporabo avtomobila med več sodelavci pri prihodu na delo.
5. Ozaveščeno ogrevanje in hlajenje prostorov
Evropska komisija upravitelje javnih in poslovnih stavb poziva k znižanju temperature ogrevanja in prilagoditvi nastavitev klimatskih naprav, da se zmanjša poraba. Podobno naj ravnajo prebivalci tudi doma. V slovenskih gospodinjstvih največ energije porabimo prav za ogrevanje (58 odstotkov), 16 odstotkov gre za ogrevanje sanitarne vode, skoraj štiri odstotke za kuhanje in poldrugi odstotek za hlajenje. Preostala petina energije gre za druge namene, so izračunali na statističnem uradu.
6. Subvencije za okolju prijazne naložbe
Bruselj članicam predlaga spodbude, tudi znižanje davka na dodano vrednost, za energetsko učinkovite naložbe, kot so sončni paneli, toplotne črpalke, menjava kotlov na fosilna goriva ali menjava starih in neučinkovitih plinskih naprav … V Sloveniji je Eko sklad nedavno objavil nov javni poziv za subvencije gospodinjstvom, med drugim za zamenjavo starih kurilnih naprav z napravami na lesno biomaso ali s toplotnimi črpalkami ter za izolacijo stavb. Za to je namenjenih dodatnih 23 milijonov evrov. Po zadnjih podatkih se pri nas na kurilno olje ogreva okoli osem odstotkov gospodinjstev, na utekočinjeni naftni plin pa okoli dva odstotka.
