Mariborski kriminalisti so nedavno preiskali sum storitve kaznivega dejanja izsiljevanja in na podlagi sodnih odredb pri šestih osebah in na šestih različnih lokacijah na območju PU Maribor opravili več hišnih preiskav in preiskali vozila, v katerih je sodelovalo okoli 40 policistov in kriminalistov, ki so iskali dokaze za navedeno kaznivo dejanje. Osumljenim so zasegli elektronske naprave in druge predmete, pomembne za nadaljnji kazenski postopek. Dejanja je osumljenih šest moških, starih od 19 do 40 let, pet je Slovencev, eden pa je tuji državljan, ki so na več lokacijah na območju Maribora grozili državljanu Slovenije, da bodo o njem javno razkrili dejstva, ki bi škodovala njegovi časti ali dobremu imenu, kar so podkrepili z orožjem. Z žrtvijo so ravnali na posebej surov in poniževalen način, pri tem uporabili fizično silo in ga tako prisilili, da jim je izročil osebne predmete in denar ter opravil nakupe elektronskih naprav, konkretno dražjih telefonov. Dva osumljenca sta po zaslišanju ostala v sodnem pridržanju, ker so ju že obravnavali zaradi nasilnih dejanj.
Dopisovanje z »mladoletnicami« prek spleta
Oktobra lani pa so mariborski kriminalisti odkrili tri osumljence, ki so oropali in izsiljevali oškodovanca, ki so se mu lažno predstavili kot mladoletno dekle. »Osumljeni so vzpostavili kontakt z oškodovancem z namenom osebnega srečanja z domnevno mladoletno osebo. V nadaljevanju so ga zvabili na dogovorjen kraj, kjer so z njim fizično obračunali ter mu odvzeli nekatere predmete in denar. V nadaljevanju so od njega zahtevali, da na določen dan s seboj prinese določeno vsoto denarja, še več finančnih sredstev pa so od njega terjali tudi z grožnjami, da bodo javno izpostavili, da je komuniciral z mladoletno osebo,« so razkrili na PU Maribor in dodali, da so ropa in izsiljevanja osumljeni dva polnoletna slovenska državljana in en mladoletni tuji državljan z urejenim statusom za bivanje v Mariboru.
O zelo podobnem primeru so oktobra lani poročali tudi celjski kriminalisti, ki so odvzeli prostost dvema mladoletnima in enemu polnoletnemu storilcu, ki so v sostorilstvu z drugimi osebami na različnih družbenih omrežjih ustvarjali lažne profile mladih deklet, prek katerih so nato v imenu »mladoletnic« novačili mlajše in starejše moške, z namenom osebnega srečanja. Junija lani so vzpostavili kontakt z moškim srednjih let, doma z območja Ljubljane. Pogovor z njim so začeli s splošnimi temami, nato pa so komunikacijo napeljali v smer, da se želi mlajše dekle z njim sestati. Prepričali so ga, da se je pripeljal v Celje, pod pretvezo, da se bo v gozdu, nad mestnim parkom, v poznih večernih urah sestal z »dekletom«, s katerim si je, tako je bil prepričan, pred tem dopisoval na družbenem omrežju. Namesto dekleta sta ga v gozdu pričakala dva zamaskirana neznanca, eden od njiju še mladoleten, ki sta ga brutalno pretepla in ga posebno hudo poškodovala, oropala in posnela z mobilnim telefonom, da bi ga pozneje s posnetki izsiljevala za denar. Pomoči pri ropu je poleg omenjenih in neznane osebe osumljena še ena mladoletna oseba.
Osumljenci večinoma mladoletni
Primerov tovrstnih izsiljevanj na policiji ne vodijo posebej, a po dosedanjih ugotovitvah je taktika storilcev podobna. Ti praviloma najprej vzpostavijo stik z oškodovanci prek spleta ali družbenih omrežij, kjer se v nekaterih primerih lažno predstavljajo za mladoletne osebe, na tak način pa postopno gradijo lažno zaupanje.
»Ko pridobijo osebne podatke, fotografije ali drugo za oškodovanca kočljivo vsebino, sledijo grožnje, izsiljevanje ali zahteve po denarju. V nekaterih primerih oškodovanca zvabijo na osebno srečanje, kjer lahko pride tudi do nasilnih kaznivih dejanj. Storilci pri tem izkoriščajo anonimnost spleta. Najpogosteje vzpostavijo stik prek družbenih omrežij, aplikacij za spoznavanje ter različnih komunikacijskih platform, ki omogočajo hitro in anonimno komunikacijo. Storilci izkoriščajo dejstvo, da je identiteto na teh platformah relativno enostavno prikriti. V praksi se pogosto pojavljajo grožnje z razkritjem zasebne komunikacije, fotografij ali posnetkov, prav tako grožnje s prijavo kaznivega dejanja, vključno z lažnimi navedbami o domnevni vpletenosti mladoletnih oseb. Takšne grožnje so namenjene ustvarjanju strahu in prisili v plačilo ali drugačno ravnanje. Najpogosteje gre za kazniva dejanja izsiljevanja, goljufije, ropa, neupravičenega slikovnega snemanja, zlorabe osebnih podatkov ter v določenih primerih tudi za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost,« pojasnjuje Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete na generalni policijski upravi.
Kriminalisti so po doslej zbranih podatkih ugotovili, da tovrstna kazniva dejanja, s podobnim načinom storitve, pogosto izvršujejo mlajši storilci. Njihov izključni motiv je, da oškodovance prepričajo, da so storili nekaj nemoralnega oziroma kaznivega, zato od njih zahtevajo večje vsote denarja z obljubo, da posnetkov ne bodo objavili oziroma posredovali njihovim družinam. Policisti opozarjajo na tveganja pri uporabi spletnih in mobilnih aplikacij za spoznavanje in previdnost pri navezovanju stikov z neznanci. Predvsem pa ne razkrivajte osebnih podatkov in z neznanci ne izmenjujte intimnih fotografij.
