»Na mizi imamo pripravljeno več deset milijonov vredno pogodbo za preplastitev ceste na Dolenjskem. Ponudbo na razpisu smo oddali pred meseci, danes pa so zaradi vojne na Bližnjem vzhodu cene gradbenega materiala in energentov precej višje, kot so bile ob oddaji ponudbe. Naj podpišemo takšno pogodbo in se potem borimo z mlini na veter, ko naročnik ne bo priznal podražitev, pa še penale bo zaračunal, če bo zamuda? Zdaj smo v izrednih razmerah, naročniki del bodo morali priti nasproti izvajalcem, morali bomo sodelovati, da bodo projekti lahko potekali po načrtih.« Tako je eden od slovenskih gradbincev opisal konkretno dilemo, s katero se sooča v teh dneh.
Zaradi Bližnjega vzhoda že krizni sestanki
V Sloveniji se v zadnjem obdobju na veliko gradi, projekte želijo uresničiti tako država kot zasebni investitorji, gradbene knjige naročil so zgledno polne, tako da dela za gradbince ne bo manjkalo. To bi lahko bil razlog za optimizem. Po drugi strani pa so v zadnjih tednih v svetu zavladale krizne razmere, nov val negotovosti že občuti tudi gradbena panoga. Gradbeni sektor je zelo odvisen od cen energentov in surovin ter njihove pravočasne dobave. Bitumen, naftni derivat in glavna sestavina asfalta, se je z vojno na Bližnjem vzhodu podražil že za polovico. Višje cene energentov lahko cement podražijo tudi za četrtino, prav toliko se lahko dvigne cena gradbenega jekla, ocenjujejo v gradbenem sektorju. Če bodo cene divjale dlje časa in bodo logistične poti motene, lahko pride do zastojev v projektih, krčenja ali celo odpovedi načrtovanih projektov. Marsikdo se boji, da bo tokrat huje kot ob krizi, ki jo je leta 2022 povzročil napad Rusije na Ukrajino. Investitorji in gradbena podjetja te dni že sklicujejo krizne sestanke.
Tretja razvojna os, pomol, železniška vozlišča, obvoznice
Poglejmo nekaj glavnih gradbišč trenutno v Sloveniji. Največji projekt Direkcije za infrastrukturo, nadgradnja železniške postaje v Ljubljani, je v tretji etapi. Prav tako poteka nadgradnja železniškega vozlišča Jesenice, kjer bodo položili 20 kilometrov tirov. Na Koroškem obnavljajo državni cesti Mežica–Črna na Koroškem ter Ravne–Dravograd s kolesarskimi povezavami, stroji brnijo na prvi etapi nove obvoznice v Mariboru. V letu 2025 so imeli za 800 milijonov evrov naložb.
Investitor 2TDK letos dokončuje projekt drugega tira Divača–Koper, obenem se pripravlja na gradnjo vzporednega tira; po načrtih naj bi se gradnja začela v prihodnjem letu.
Tudi v Družbi za avtoceste (Dars) imajo za letos več načrtov kot prejšnja leta, potem ko so končno dobili potrebna dovoljenja. Začeli so graditi osem sklopov na tretji razvojni osi med Slovenj Gradcem in Velenjem, za prihodnje leto napovedujejo začetek gradnje odseka od Velenja do avtoceste. Drugo cev predora Karavanke so tik pred volitvami predali prometu, začenja se obnova stare cevi.
V Luki Koper so si za obdobje do leta 2028 zadali za 785 milijonov evrov naložb, od tega jih letos napovedujejo za več kot 200 milijonov, največ v povečanje severnega dela kontejnerskega pomola, pa tudi v gradnjo nove garažne hiše za skladiščenje avtomobilov.
Po letu 2030 ni videti velikih projektov
Razlog za optimizem med gradbenimi podjetji je predvsem tretja razvojna os od severne proti jugovzhodni Sloveniji. V prihodnjih letih se pripravlja železniška proga Divača–Postojna. Ne nazadnje je v gradbenem razmahu tudi Hrvaška, kamor se lahko za posli ozirajo slovenska gradbena podjetja.
V Strabagu, ki med drugim v Ljubljani gradi stanovanjsko-poslovni kompleks Emonika, pravijo, da jih glede novih naročil v Sloveniji ne skrbi, saj so pri nas potrebe po stanovanjski gradnji ogromne. »V prihodnjih letih pričakujemo več stanovanjskih projektov,« je povedala Tanja Mahne, vodja centralnih kalkulacij in tehnične pisarne pri podjetju Strabag, na nedavni konferenci Biznis in trendi v gradbeništvu, ki jo v Portorožu pripravljajo Finance.
Tudi v skupini Kolektor so knjige naročil dobro zasedene z dolgoročnimi pogodbami, za prihodnjih pet do sedem let kaže dobro, ocenjuje Kristjan Mugerli, direktor Kolektorja CPG. Podjetji Kolektor in Trgograd sta denimo ravno pred dnevi dobili razpis za širitev primorske avtoceste na tretji pas za 144 milijonov evrov.
Skrb vzbujajoče pa je, da po letu 2030 za zdaj ni na obzorju večjih državnih infrastrukturnih projektov, razen načrtovane gradnje drugega bloka jedrske elektrarne Krško. »Pametno bi bilo, da bi v državi dorekli strateške infrastrukturne cilje, kaj bomo gradili po koncu gradnje tretje razvojne osi. Vemo, da pri nas pridobivanje dokumentov traja deset let, tako da bi postopke morali začeti že danes. Če novih večjih projektov ne bo, bo sedanjemu zagonu sledila luknja in se bomo gradbinci morali začeti krčiti,« v prihodnost gleda Martin Gosenca, predsednik uprave CGP. Negotovost po letu 2029 je upravičena tudi zato, ker naj bi Slovenija, predvsem razvitejša zahodna regija, v novi finančni perspektivi EU prejemala manj evropskega denarja iz kohezije in bodo infrastrukturni projekti bolj odvisni od financiranja iz državnega proračuna, opozarja Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri GZS.
Sedanjemu gradbenemu zagonu lahko poleg vojne v Iranu in njenih posledic sapo vzame tudi sedanja menjava vlade v Sloveniji. Če se pred volitvami pospešeno odpirajo gradbišča in hiti s projekti, da politiki režejo trakove, je po volitvah nekoliko drugače. Ob vsaki menjavi vlade je že pravilo, da državni projekti zastanejo in se prestavijo za pol leta ali več. »Treba bi bilo doseči, da strategija infrastrukturnih projektov ne bi bila odvisna od vsakokratne vlade, ampak bi morali projekte, ki so za državo strateški, zapisati v belo knjigo, po kateri bi delali ne glede na trenutno politiko,« ocenjuje predsednik uprave 2TDK Matej Oset.
Brez gradbeništva bi bila gospodarska rast še bolj bleda
Gradbeništvo je eden glavnih stebrov gospodarstva in ostaja vlečni konj za višji bruto domači proizvod. Ekonomist Jože P. Damijan je že večkrat poudaril, da ima slovensko gradbeništvo velik vpliv na celotno gospodarstvo: vsak evro, vložen v gradbeništvo, ustvari dodatnega 1,3 evra v drugih sektorjih. Morda je bilo v predvolilni Sloveniji premalo izpostavljeno dejstvo, da bi bila slovenska gospodarska rast, ki je znašala lani le 1,1 odstotka (in je bila skromnejša od povprečja EU), še opazno nižja, če je ne bi gor držala prav večja gradbena aktivnost.
Leta 2024 je v širšem gradbenem sektorju delovalo približno 38.000 podjetij in skoraj sto tisoč zaposlenih, povprečna bruto plača pa se je v zadnjih šestih letih zvišala za približno polovico in zdaj znaša 2200 evrov. Skupni prihodki so dosegli 14,3 milijarde evrov, dodana vrednost pa 4,5 milijarde evrov oziroma 7,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Najpomembnejši tuji trgi, na katerih nastopa slovensko gradbeništvo, so Nemčija, Hrvaška in Avstrija.
