Robert Golob skuša še pred odločitvijo KPK zmanjšati pomen letovanja v Karigadorju in Ugljanu. Žan Mahnič napoveduje ustanovitev urada za deportacije nezakonitih migrantov. Anže Logar pojasnjuje, da s sledilci hamburger strani na facebooku nima nič. V NSi se branijo obtožb o zlorabi položaja njihovih poslancev v parlamentarni Komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Pred parlamentom protestirajo kmetje. Uradna kampanja se bo šele začela, a predvolilni stroj je že v polnem pogonu.
Tudi v Nedeljskem dnevniku bomo v prihodnjih tednih preleteli in pokomentirali stališča in obljube izbranih političnih strank. Začenjamo pri gospodarstvu, pri ukrepih, ki se ne poznajo le v letnih poročilih podjetij, ampak tudi v denarnicah zaposlenih. Gospodarske teme so pred začetkom uradne kampanje najbolj zagrele javnost.
Kam smo prišli v štirih letih in kam gremo?
Vlada Roberta Goloba si je v štirih letih nakopala precejšnje nezadovoljstvo podjetnikov, obrtnikov in njihovih stanovskih združenj. Gospodarstveniki so ves čas opozarjali, da potrebujejo razbremenitev dela, konkurenčno in stabilno poslovno okolje, ne pa stalne negotovosti, kateri novi davki in prispevki jih bodo še doleteli. »Pogovarjali smo se, ne pa tudi slišali,« strne Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS. Spomnimo se, kako je vlada odpravila postopno zviševanje splošne dohodninske olajšave, oteževala življenje z beleženjem delovnega časa in višjimi omrežninami za elektriko … Ob koncu lanskega leta je sledila obvezna božičnica, letos pa na pobudo ministra Luke Mesca še dvig minimalne plače na 1000 evrov neto. Temu nihče ne more oporekati, delavci si zaslužijo dostojno plačilo in nagrado. A sindikati zdaj upravičeno opozarjajo: če ne bo sledil dvig drugih plač, se bodo razmerja porušila. Povprečna plača v gospodarstvu ni prav dosti višja od minimalne plače. Srednji sloj si lahko privošči vse manj.
Gospodarski krog, ki povezuje 17 gospodarskih in kmetijskih organizacij, opozarja, da se je gospodarska rast lani močno upočasnila, da stroški dela v Sloveniji rastejo skoraj najhitreje v EU, da konkurenčnost po mednarodnih lestvicah pada, rastejo pa obremenitve gospodarstva, kar zmanjšuje privlačnost Slovenije za tuje investicije.
K pomiritvi niso prispevali ostri komentarji predsednika vlade, da gospodarstveniki jamrajo le takrat, ko je treba kaj dati delavcem, o rekordnih dobičkih pa molčijo. Golob vztraja, da Sloveniji nikoli ni šlo bolje: imamo solidno gospodarsko rast, polno zaposlenost, pokojninsko reformo …, nazadnje pa je Svoboda pripravila še predlog zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. »Ne delamo za kapital, delamo za zaposlene, zato smo najprej vpeljali ukrepe, ki so v prid zaposlenim,« poudarja. V Gen-I, trgovcu z elektriko, ki ga je vodil sedanji predsednik vlade, so res lahko delili nagrade zaposlenim. Množico obrtnikov in malih podjetnikov, ki krpajo iz meseca v mesec, pa lahko postavljanje pred dejstvo z nenadnimi dodatnimi davki in prispevki pripelje v likvidnostne težave. »Neodgovorno in nedržavotvorno je državljane kratkoročno razveseljevati z všečnimi ukrepi, ki dolgoročno ogrožajo obstoj podjetij in prav delovna mesta teh istih državljanov,« pravi Vesna Nahtigal.
»Lepo je govoriti o nižjih davkih, a kje bomo vzeli denar?« v debatah z gospodarstveniki ponavlja finančni minister Klemen Boštjančič, javnost pa spomni, da se iz davkov in prispevkov zaposlenih krijejo socialna država in drugi javni sistemi. Odgovora na »ministrovo« vprašanje, kako bi lahko razbremenili plače zaposlenih, ki smo ga postavili tudi Gibanju Svoboda, nismo prejeli, ker – tako so pojasnili – bodo svoj program šele predstavili. Tudi SDS, Prerod in Demokrati Anžeta Logarja niso odgovorili.
Kje bi vzeli denar za razbremenitev plač zaposlenih
»Da, plače so preveč obremenjene. To ne pomeni, da si ne želimo socialne države. A kljub visokim davkom in prispevkom se soočamo z dolgimi čakalnimi vrstami v zdravstvu, počasnimi in zapletenimi upravnimi postopki, preveč birokracije, ki duši podjetništvo, z državo, ki ne deluje enako za vse,« naštevajo v NSi, ki se na volitve podaja skupaj s strankama SLS in Fokus. Njihov ključni ukrep je dvig splošne dohodninske olajšave na 8000 evrov v prvem letu nove vlade, s katero bi razbremenili predvsem nizke in srednje dohodke. Predlagajo tudi uvedbo razvojne kapice za najbolj zahtevna delovna mesta. Cilj je, da zaposlenim ostane več od plače, gospodarstvo pa dobi zagon.
V NSi zavračajo nove davke. Denar za razbremenitev dela bi zagotovili z gospodarsko rastjo in učinkovitejšo porabo obstoječih sredstev, pravijo. Optimistično ocenjujejo, da je vsaj triodstotna gospodarska rast po njihovem realni cilj, in v tem vidijo prostor za postopno obsežno davčno reformo brez dodatnega zadolževanja, ne da bi ogrožali kakovost javnih storitev. Ob tem predlagajo še odpravo neučinkovitih subvencij in boljše upravljanje državnega premoženja. Podjetjem obljubljajo več spodbud za vlaganja, manj birokracije ter strožji nadzor nad porabo javnega denarja.
V Levici, kjer so oblikovali skupno listo s stranko Vesna, opozarjajo, da davki in prispevki financirajo temeljne javne storitve, zato jih je treba ohraniti. Strinjajo pa se, da davčno breme ni pravično razporejeno: zaposleni nosijo največ, medtem ko so kapital, dobički in večje premoženje bistveno mileje obdavčeni. Vztrajajo pri prerazporeditvi večjega dela davčnega bremena na kapital, dobičke in premoženje. Zavzemajo se za odpravo nepravičnih izjem, ki pogosto koristijo najbolje plačanim. Napovedujejo temeljit pregled davčnih olajšav in državnih spodbud, ki bi jih preusmerili v panoge z višjo dodano vrednostjo, ki dolgoročno prinašajo višje plače in stabilnejše javne prihodke. Poudarjajo delovne pogoje: dostojno delo po njihovem ni le socialna zahteva, temveč pogoj za dolgoročno uspešno in produktivno gospodarstvo. Konec minulega tedna so pohiteli z novim predlogom: če praznik pade na soboto ali nedeljo, se prenese na ponedeljek. Za zdaj kaže, da nimajo podpore.
Tudi Socialni demokrati priznavajo, da so plače – predvsem pri nižjih in srednjih dohodkih – močno obremenjene. Podpirajo postopne in ciljno usmerjene razbremenitve, vendar ob pogoju, da ostaneta socialna varnost in stabilnost javnih financ nedotaknjeni. Sredstva za razbremenitve bi zagotovili z bolj uravnoteženo davčno strukturo, boljšim pobiranjem obstoječih davkov in pregledom javne porabe. Denar bi usmerjali predvsem v razvojne in socialne prioritete.
Ključen je dialog s socialnimi partnerji, poudarjajo. Socialni demokrati kot prvi korak v novem mandatu vidijo sklenitev novega socialnega in razvojnega sporazuma med vlado, sindikati, delodajalci in civilno družbo. Cilj je stabilen in predvidljiv okvir za razvoj. Poudarjajo vlaganja v znanje, inovacije in industrijo ter izboljšanje pogojev za delo. Pomemben element njihovega programa sta tudi aktivacija domačih prihrankov in večja vključenost zaposlenih v lastništvo podjetij.
Nepremičninski davek bo predvolilna tema
Ob razmislekih, kako bi napolnili luknjo v proračunu, ki bi jo prinesla razbremenitev dela, se vselej omenja obdavčitev nepremičnin. Poskusilo je že nekaj vlad, a neuspešno. Tudi Golobova vlada je pred dobrim letom že vznemirjala lastnike z načrtovanim 1,45-odstotnim davkom na prvo nepremičnino, poleti pa je projekt raje opustila. Nepremičninski davek naj bi povečal dostopnost stanovanj in spodbujal oddajanje praznih stanovanj. A po drugi strani pomeni dodatno breme za srednji razred. V Sloveniji večina ljudi že ima vsaj eno nepremičnino, zato uvedba tega davka naleti na široko nasprotovanje volilcev.
V NSi davku nasprotujejo. Trdijo, da bi najbolj prizadel srednji razred, mlade družine in starejše, ki so »bogati« le na papirju. Namesto novega davka predlagajo prenovo sedanjega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, da bo pravičnejše, preglednejše in vezano na dejansko uporabo prostora, ne pa na kaznovanje lastništva.
V Levici so zagovorniki nepremičninskega davka: obdavčitev, prilagojena vrednosti premoženja, bi po njihovem ciljala predvsem na luksuzne, prazne in špekulativno zadržane nepremičnine. Nepremičnino, v kateri posameznik dejansko prebiva, pa bi ustrezno zaščitili, poudarjajo.
V SD pravijo, da so za premišljeno in socialno pravično obdavčitev premoženja, katere cilj ni dodatno obremenjevanje ljudi, temveč razbremenitev dela in večje ravnotežje v davčnem sistemu. Takšna ureditev mora temeljiti na socialnem dialogu, upoštevati različne življenjske okoliščine in zaščititi zlasti srednji razred, so poudarili.
Nepremičninski davek in srednji razred bosta očitno pred volitvami pogosta tema razprav. A kot vedno predvolilna kampanja marsikaj prenese, bolj vroče pa postane, ko pridejo na plan dejanski izračuni, koliko davka bo dejansko treba odšteti.
