Svetovno prvenstvo v nogometu je prineslo poseben občutek navijaške evforije. Čas in naš vsakdan sta se kar malce spremenila. Pomislimo samo na sličice, ki smo jih zbirali za album. V trafikah smo kupovali paketke, v upanju, da bomo dobili tistih nekaj manjkajočih (zbrati jih je treba, reci in piši, 980). Drugi pa so se odločili za drugačen podvig. Enega takšnih je nedavno z nami delil Damijan Jagodic.
Gre za posebno obliko navijaškega zanosa, ki ne terja zgolj potrpežljivosti zbiranja, pač pa predvsem inženirsko potrpežljivost.
V trgovinah so se namreč pojavile zbirateljske edicije lego kock, ki oživljajo največje ikone zelenic in znamenite simbole prvenstva. Od natančne replike uradne nogometne žoge (ki se kot ruska babuška odpre in razkrije miniaturni stadion) vse do bleščečega svetovnega pokala, kakršnega bodo domov odnesli zmagovalci. Prav slednji velja za kronski dragulj zbirke. Za njegovo stvaritev je potrebnih natanko 2842 drobnih plastičnih gradnikov (razdeljeni so v več kot 20 vrečic), postopek pa narekuje zajetna knjižica s kar 250 strani navodil. Proizvajalec na embalaži opozarja, da je ta kompleksen izziv primeren za graditelje, starejše od dvanajst let.
Vendar stroge starostne omejitve očitno ne veljajo za vse. Sedemletni Gal Jagodic iz Dola pri Ljubljani je živ dokaz, da lahko vztrajnost, osredotočenost in čista otroška strast presežejo takšna uradna priporočila. Mladi nogometni navdušenec je ta impresivni pokal sestavil v pičlih dveh dneh.
»Že kot otrok je imel rad lego kocke. Najprej se je navdušil nad duplom, kockami za najmlajše, ki jih je imel raje od avtomobilčkov ali česa drugega. Potem se je navdušil še nad nogometom,« je pripovedoval oče Damijan.
Galovo popotovanje skozi zgodovino nogometa s pomočjo lego kock se ni ustavilo pri zlati lovoriki. Medtem ko je Cristiano Ronaldo na pravih zelenicah že sklenil pot na letošnjem turnirju, je v Galovih rokah ponovno oživel v značilni pozi za proste strele. Fant ga je skrbno sestavil iz 854 koščkov. Podobna usoda je doletela argentinskega virtuoza Lionela Messija, ki je v lego različici zahteval še nekoliko več potrpljenja in je sestavljen iz 958 koščkov. Mimogrede, Gal ima doma tudi številne drese, majice, ki si jih, ko se vrne iz šole, nadvse rad nadene.
Za dečka je bil vsak od teh zvezdnikov projekt za eno popoldne. Skupno je moral mladi graditelj stakniti več kot 6662 koščkov, da je ustvaril osebno zbirko junakov letošnjega prvenstva.
Potrpežljiv fant! »No, naj povem, da drugje te potrpežljivosti nima,« v smehu pove oče. »Raje vse naredi bolj na hitro. Kadar se doma ukvarjamo s pisavo, črko raje napiše hitro, potem pa jo popravljamo in se pregovarjamo za vsako, da bo le malo lepša na papirju.« Zaupal nam je še, da gredo velike zasluge dedku. »Dedek je bolj tehničen tip in zna dobro brati navodila. Sam jih ne znam tolmačiti, on pa tehnični problem lepo razloži, tudi petkrat ali desetkrat, če je treba.«
Nogomet je v družini Jagodic globoko zakoreninjen in ni omejen zgolj na plastične replike. Gal svoje športne veščine na trati brusi v lokalnem klubu v Domžalah, kjer s kopačkami redno teka tudi njegova sestrica Flora.
Ali tudi ona rada sestavlja kocke, smo še vprašali očeta. »Njo bolj zanimajo druge stvari. Rada opazuje, vendar nima te potrpežljivosti. Tako kot Gal pa tudi ona igra nogomet, v katerem je neustrašna.«
Športni vsakdan te družine pa bo kmalu še pestrejši, saj bo najmlajši član, štiriletni Urh, prve korake na igrišču naredil že to jesen.
Mimogrede, da bi svoje dragocene stvaritve obvaroval pred naključnimi udarci, je Gal sestavil strateški načrt. Svoje mojstrovine bo shranil pri dedku v Tolminu. Tamkajšnji mir mu ob obiskih bržkone omogoča popolno osredotočenost pri sestavljanju, dedkova hiša pa je tudi nadvse varen razstavni prostor za prav poseben zasebni muzej nogometne zgodovine.
