Leto dni po uspešnem prehodu Slovenije na evro je Nedeljski dnevnik objavil podrobnosti največje logistične in varnostne operacije v zgodovini države. Prevoz več kot tisoč ton nove valute je namreč potekal pod strogim nadzorom in ob opozorilih pred grožnjami nevarnosti napadov pripadnikov evropskega podzemlja.

Naj spomnimo, da je Slovenija kot prva med novimi članicami Evropske unije vstopila v evrsko območje, kar pa je predstavljalo poseben preizkus za našo državo in za Banko Slovenije, prav tako pa za naše policiste in varnostne organe na splošno.

Takrat smo na pogovor povabili Braneta Bertonclja, direktorja oddelka za gotovinsko poslovanje Banke Slovenije, ki je za Nedeljski dnevnik operacijo označil za »logistično in varnostno najzahtevnejšo nalogo na slovenskem ozemlju dotlej, neprimerljivo celo z osamosvojitvenim umikom jugoslovanskih dinarjev«.

Strah pred kriminalci

V pisarni v Banki Slovenije je za Nedeljski razkril ozadje skrbno načrtovane akcije, ki je vključevala 40 kriznih scenarijev in sodelovanje z mednarodno policijsko organizacijo Europol. »Priprave so bile nujne,« je napeto pripovedoval, »saj so se za projekt zelo zanimale tudi številne kriminalne združbe.« Takrat so še posebej pozorno spremljali dogajanje v italijanskem in balkanskem podzemlju. Milijardne vsote v gotovini so organiziranim kriminalcem močno dišale.

Uspeh slovenskih strokovnjakov je potem postal referenca za druge države. Izkušnje Banke Slovenije so pred lastnim prevzemom evra preučevale delegacije Cipra, Malte in drugih držav. Učili so se, na kakšen način izpeljati projekt.

Med drugim so iz finske kovnice v Slovenijo po 3000 kilometrov dolgi poti prepeljali 300 milijonov evrskih kovancev, ki so skupaj tehtali tisoč ton. Da bi zmanjšali tveganje, so transport razdelili v 14 konvojev, gotovino pa so prevažali v na videz običajnih tovornjakih mednarodnega podjetja Schenker.

Lokacijo vozil so ves čas spremljali s satelitsko tehnologijo, za varnost pa so skrbeli do zob oboroženi pripadniki specialnih policijskih enot.

Na slovenskih cestah so varnostni organi uporabljali tudi taktiko zavajanja. Sočasno s pravimi konvoji so po cestah krožili prazni tovornjaki, ki so služili kot diverzija.

Prevoz je potekal v običajnih tovornjakih. Izvirna slika je bila izostrena s pomočjo umetne inteligence. / Foto: Banka Slovenije/google Gemini

Prevoz je potekal v običajnih tovornjakih. Izvirna fotografija je bila izostrena s pomočjo umetne inteligence. / Foto: Banka Slovenije/Google Gemini

Samo transport evrskih bankovcev je zahteval 26 letalskih prevozov. Končna postaja pa ni bila centralna banka v Ljubljani, saj njena 80 let stara struktura ne bi zdržala teže polnih tovornjakov in zabojnikov, ki so tehtali po eno tono, pač pa so v Logatcu vzpostavili strogo varovan logistični center, od koder so nato manjše pošiljke gotovine distribuirali naprej.

Za oceno devet

Česa jih je bilo pravzaprav najbolj strah? »Človeškega dejavnika,« nam je takrat odgovoril sogovornik. Znova stara zgodba: čeprav je Slovenija majhna država, mora z razpoložljivimi ljudmi izvesti projekte kot velika država. Razsežnost težav kaže rezultat simulacije, ki je posvaril, da utegnejo najbolj obremenjeni v tistih dneh ostati brez spanca. In res ga niso imeli veliko. Jedro projekta je sestavljalo le petnajst ljudi.

Kot najbolj kritično so sicer ocenili pomembnost koordinacije med vpletenimi. Na seznamu nevarnosti je bilo najti tudi odtekanje informacij vse do vremenskih razmer.

Naloga je bila izpeljana odlično. Bertoncelj je projekt leto kasneje ocenil z oceno 9 (na lestvici do deset), vendar še to samo zaradi rekla, da si zgolj bog zasluži čisto desetko.

Operacija je minila brez večjih incidentov. Imeli so zgolj manjši logistični zaplet v Avstriji zaradi nenapovedane obnove mostu, ki je od oboroženega konvoja zahtevala hitro spremembo smeri in malce dvignila pritisk varnostnega spremstva.

Uspeh slovenskih strokovnjakov je potem postal referenca za druge države. Izkušnje Banke Slovenije so pred lastnim prevzemom evra preučevale delegacije Cipra, Malte in drugih držav. Učili so se, na kakšen način izpeljati projekt.

Ne pozabimo pa, da je sočasno z uvajanjem evra potekal proces uničevanja tolarjev, dotedanje slovenske nacionalne valute. Takrat smo poročali, da je v pečeh končalo 94 odstotkov vseh bankovcev, medtem ko je po ocenah strokovnjakov pri ljudeh ostalo za okoli 10 milijard tolarjev. Najverjetneje so ti še vedno tam, najpogosteje kot zbirateljski spominki ali spomin na neke pretekle dni.

Priporočamo