Avtomobile smo že obuli v zimske pnevmatike, vse več ljudi se v jutro odpravi s kapo na glavi in šalom okoli vratu, prava zima pa nas še ni zares ugriznila. Prve snežne pošiljke so sicer že pobelile višje ležeče kraje, v nižinah pa na zimsko pravljico še čakamo. Kakšna zima nas pravzaprav čaka? Najnovejši sezonski izračuni evropskega meteorološkega centra ECMWF nakazujejo, da bi letošnja meteorološka zima lahko bila občutno toplejša od modelskega primerjalnega povprečja, snega pa naj bi bilo manj.
Letošnja zima bi lahko bila v Sloveniji občutno toplejša od obdobja, s katerim model primerja svoje izračune, snega pa naj bi bilo manj. Na to kaže najnovejši izračun evropskega sezonskega modela ECMWF SEAS5, ki za meteorološko zimo, torej obdobje od decembra do februarja, kaže približno dve stopinji Celzija pozitivnega temperaturnega odklona glede na modelsko klimatologijo. Hkrati kaže na nekoliko več padavin v drugi polovici zime, vendar to še ne pomeni, da bomo imeli tudi več snega.
Podrobnejšo analizo novembrskega izračuna modela za Slovenijo je 6. novembra objavil neodvisni slovenski meteorološki portal Vrtinec, ki poleg dnevnih vremenskih napovedi in novic ponuja tudi različna meteorološka orodja ter prikaze modelskih izračunov. Po njegovi analizi naj bi bil november pri nas bolj suh, kot je običajno, december približno 1,8 stopinje Celzija toplejši od modelske primerjalne vrednosti, januar 1,7 stopinje, februar pa kar 2,4 stopinje. Za celotno meteorološko zimo to pomeni odklon okoli dveh stopinj.
Gre za sezonsko napoved, ki kaže verjeten razvoj povprečnih razmer v večmesečnem obdobju, ne pa vremena v posameznih dneh. Številke za Slovenijo so izračunane iz modelskih podatkov za širše območje države, zato ne zajamejo vseh lokalnih razlik med posameznimi pokrajinami. Pomembno je tudi, da gre za odklone glede na modelsko klimatologijo, ki ni nujno enaka dolgoletnemu povprečju, uporabljenemu pri uradnih podnebnih statistikah.
Več padavin januarja in februarja
Pri padavinah je napoved nekoliko manj enoznačna. December naj bi bil po izračunu ECMWF blizu modelskega povprečja, januarja in februarja pa naj bi jih bilo več. Vrtinec za Slovenijo navaja približno deset milimetrov presežka v januarju in 21 milimetrov v februarju. Za celotno meteorološko zimo bi to pomenilo okoli 40 milimetrov več padavin od modelske primerjalne vrednosti.
Toda več padavin ne pomeni nujno tudi več snega. Ker model hkrati napoveduje nadpovprečne temperature, bi lahko v nižinah precej padavin padlo kot dež, meja sneženja pa bi bila pogosto višje kot običajno.
To se kaže tudi v oceni snežnih padavin. Po analizi modela SEAS5 naj bi v Sloveniji med decembrom in februarjem zapadlo približno 61 centimetrov novega snega, medtem ko modelska klimatološka vrednost za isto obdobje znaša okoli 79 centimetrov. Ocenjeni primanjkljaj je torej približno petina. Gre za skupno količino novega snega v celotni sezoni, ne za napoved višine snežne odeje, ki bi se obdržala na tleh. Tudi ta ocena izhaja iz analize Vrtinca in ni uradna napoved količine snega za posamezne kraje v Sloveniji.
Toplejši obeti za večji del Evrope
Podobno sliko kažejo tudi širši evropski obeti. Evropska služba Copernicus je v objavi sezonskih napovedi 10. oktobra izpostavila, da so nadpovprečne sezonske temperature in padavine verjetnejše v večjem delu Evrope. Temperaturni signal je najšibkejši nad Skandinavskim polotokom, pri padavinah pa tudi nad južnimi deli celine. Copernicusovi sezonski obeti tako podpirajo splošno sliko toplejše in v večjem delu Evrope bolj namočene zime, vendar ne dajejo konkretne temperaturne napovedi za Slovenijo.
Copernicusov sistem sezonskih napovedi je večmodelni: poleg ECMWF v njem sodelujejo tudi britanski Met Office, francoski Météo-France, nemški DWD in druge meteorološke ustanove. Zato teh evropskih obetov ne gre enačiti z napovedjo posameznega modela SEAS5.
Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi sezonske izračune pripravlja s sistemom SEAS5. Ta temelji na 51 različnih modelskih scenarijih in omogoča pogled do sedem mesecev vnaprej. Napovedi se posodabljajo vsak mesec, njihova zanesljivost pa je odvisna od območja, vremenskega dejavnika in oddaljenosti napovedanega obdobja. Model odklone računa glede na lastno modelsko klimatologijo, njegove rezultate pa je treba razumeti kot verjetnostni prikaz možnega razvoja povprečnih vremenskih razmer. ECMWF: sezonske napovedi in metodologija.
Zato trenutni obeti ne izključujejo krajših obdobij izrazitega mraza, sneženja ali celo obilnejših snežnih padavin. Povedo predvsem, da je po zdajšnjih izračunih verjetnejša zima s temperaturami nad povprečjem. Za zanesljivejšo predstavo o tem, kdaj in kje bi lahko snežilo, bo treba počakati na kratkoročne vremenske napovedi.
