Terapija CAR-T predstavlja enega največjih prebojev v sodobni hemato-onkologiji in je to, kar stroka pogosto imenuje živo zdravilo. Gre za visoko personalizirano celično zdravljenje, pri katerem zdravniki bolniku odvzamejo njegove lastne imunske celice (T-celice) in jih v laboratoriju gensko spremenijo tako, da prepoznajo in uničijo rakave celice. Ko te »oborožene« celice vrnejo v bolnikov krvni obtok, se začnejo ciljano boriti proti bolezni. Pri nekaterih oblikah agresivnih krvnih rakov ta inovativna metoda danes predstavlja zadnjo možnost preživetja, ko vse druge oblike zdravljenja že odpovedo.
Kljub revolucionarnosti terapije pa slovenski bolniki na domače zdravljenje še vedno čakajo. Pet let po začetku izjemno ambicioznega projekta slovenski akademski center CAR-T namreč še vedno ne zdravi prvih bolnikov. Leta 2021 so donatorji v obsežni akciji zbrali kar 850.000 evrov donatorskih sredstev za nakup ključne opreme. Kljub temu da so slovenski strokovnjaki iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani vrhunsko opravili svoje delo ter uspešno vzpostavili sodoben center, ta ostaja ujet v dolgotrajnih regulatornih postopkih. Center še vedno čaka na dokončno dovoljenje javne agencije JAZMP za uporabo oziroma izvajanje zdravljenja.
Razočarani zaradi zamud
Kot pojasnjuje Kristina Modic, izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo (L&L), ta terapija danes ni več eksperimentalna, saj jo je Evropska unija uradno odobrila že leta 2018, akademski centri pa so v številnih evropskih državah že sedanjost. V združenju bolnikov so nad zamudami razočarani, čeprav po drugi strani razumejo, da gre za področje, ki terja najvišje standarde varnosti in kakovosti. Glavna dodana vrednost domačega centra namreč ni le zdravljenje v Sloveniji, temveč predvsem razvoj lastnih terapij za tiste skupine bolnikov, za katere komercialne rešitve sploh še niso razvite.
Ker ugotavljajo, da projekt potrebuje intenzivnejše usklajevanje vseh vpletenih, so ministra za zdravje zaprosili za sklic skupnega sestanka vseh ključnih deležnikov. Želijo si, da bi minister s svojim povezovanjem pomagal hitreje končati postopke in bi ta inovativni projekt postal nacionalna razvojna prioriteta. Kristina Modic ob tem z veliko zaskrbljenostjo opozarja na hudo stisko bolnikov: »Najbolj pa nas skrbi pogled bolnikov. Zanje čas ni administrativna kategorija. Pri številnih krvnih rakih lahko pomeni razliko med možnostjo zdravljenja in izgubljeno priložnostjo.«
Kaj to čakanje pomeni v vsakodnevni klinični praksi, pojasnjuje prof. Matjaž Sever s Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana. V zdravljenju limfomov imajo celične terapije CAR-T vlogo v drugem in višjem redu zdravljenja. Kljub temu da gre za enega od načinov zdravljenja, je danes v istem redu mogoče uporabiti tudi kemoterapijo, presaditev, nova tarčna zdravila in bispecifična protitelesa. Prof. Sever poudarja, da je bolnik primeren za tovrstno zdravljenje, če ima zdrave organske sisteme – predvsem srce, pljuča in ledvice. Opozarja pa, da lahko vsakršno odlašanje zdravljenja oteži uspešnost naslednjega reda terapije. V primeru slovenske terapije CAR-T, na katero še čakamo, se morajo bolniki v vmesnem času zdraviti z drugimi zdravili, ki so lahko manj optimalna.
Slovenski CAR-T bo imel enake indikacije, kot veljajo v EU, torej bo med drugim namenjen zdravljenju difuznega velikoceličnega B-limfoma v drugi liniji, limfoma plaščnih celic in folikularnega limfoma. Prof. Sever ob tem dodaja, da je zdravljenje s to terapijo vsekakor smiselno uporabiti čim prej zaradi izčrpanosti imunskega sistema, stroka pa bi lahko v prihodnje prijavila celo raziskavo za zdravljenje v prvi liniji. Glede same obremenitve za bolnika prof. Sever miri, da so postopki v hematologiji standardni in jih bolniki dobro prenašajo, pri čemer je to celično zdravljenje v povprečju celo manj zahtevno od avtologne presaditve krvotvornih matičnih celic.
Vseeno pa zahteva večtedensko bolnišnično zdravljenje, ki mu sledi redno vodenje v ambulanti. Posebno spodbudno je dejstvo, da slovenska platforma po besedah prof. Severja absolutno omogoča izdelovanje CAR-T za solidne tumorje v prihodnosti, kar je bil tudi eden od razlogov, da so se v UKC Ljubljana sploh odločili za to investicijo v prostore in osebje.
Dolgotrajno dopolnjevanje dokumentacije
Medtem ko bolniki in zdravniki nestrpno čakajo, so v Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) regulatorni postopki v polnem teku. JAZMP je 25. aprila 2025 prejela vlogo medicinske fakultete za izdajo dovoljenja za pripravo zdravila, 21. oktobra 2025 pa še vlogo UKC Ljubljana za uporabo tega zdravila in vpis zdravnikov v register. Kot pojasnjujejo v agenciji, sta oba postopka trenutno v fazi dopolnjevanja dokumentacije, zato natančnega datuma izdaje odločbe še ni mogoče napovedati.
Čeprav zakonodaja določa 180-dnevni rok za postopek priprave in 30-dnevni rok za odobritev uporabe, se čas, v katerem vlagatelj dopolnjuje nepopolno dokumentacijo, v ta rok ne všteva. Na očitke o predolgih postopkih na JAZMP odgovarjajo, da CAR-T spada med zdravila za gensko zdravljenje, postopki pa so nujna varovalka za zagotavljanje kakovosti, varnosti, sledljivosti in strokovne presoje zdravljenja. Slovenski akademski CAR-T namreč ubira regulatorno pot »bolnišnične izjeme« oziroma nerutinsko pripravljenega zdravila za napredno zdravljenje, kar zahteva posebno nacionalno dovoljenje. Agencija poudarja, da zgolj razpoložljivost kupljene opreme ne zadošča za začetek zdravljenja, temveč morajo biti za varno uporabo izpolnjeni vsi strogi zakonski pogoji ter predpisi novega pravilnika o nerutinsko pripravljenih zdravilih, ki se uporablja od junija letos.
Na situacijo so se odzvali tudi na ministrstvu za zdravje, kjer so zagotovili, da so že pozvali vse pristojne deležnike, naj podajo pojasnila in razjasnijo vse okoliščine v zvezi z vzpostavitvijo zdravljenja s to celično terapijo. Kot so navedli, bodo po prejemu in preučitvi vseh odgovorov oblikovali celovito sliko ter o nadaljnjih aktivnostih obvestili javnost. Da bi presekali administrativni vozel in pospešili reševanje tega vitalnega nacionalnega projekta, je ministrstvo združenje bolnikov zdaj usmerilo neposredno na direktorat za zdravje, kjer naj bi usklajevanje deležnikov in vodenje tega postopka odslej operativno prevzeli in ga – upamo, da v dobro bolnikov čim prej – pripeljali do cilja.
