Minas ali queijo minas, kot mu rečejo v portugalščini, je sir, ki ga iz nepasteriziranega kravjega mleka izdelujejo v brazilski zvezni državi Minas Gerais in je prvi tovrstni brazilski kulinarični spomenik, ki se je lani znašel na Unescovem seznamu nesnovne dediščine človeštva.
17. 01. 2025., 9.00
Iztok Klemenčič
Minas Gerais je ena od 26 zveznih držav v Braziliji na jugovzhodu države. Slovi kot druga najbolj naseljena zvezna država v Braziliji, takoj za São Paulom, glavno mesto Belo Horizonte pa je pomembno gospodarsko in kulturno središče regije. Minas Gerais pomeni splošni rudniki, kar odraža njeno bogato rudarsko zgodovino, povezano s portugalskimi kolonizatorji, ki so tjakaj zašli v začetku 17. stoletja.
Brazilska sladica: marmelada iz guave in sir minas / Foto: iStock
Regija je bila namreč znana po bogatih nahajališčih dragih kovin in mineralov in, kot pravijo raziskovalci brazilske kulinarične dediščine, se je tradicija izdelave sira minas začela v 18. stoletju, v času, ko so si Portugalci s pomočjo sužnjev iz rudnikov, razkropljenih po tej regiji, nagrabili ogromne količine zlata in drugih plemenitih kovin ter kamnov, s seboj pa so prinesli tudi evropski način konzerviranja mleka v obliki sira, ki ga tamkajšnja ljudstva niso poznala.
Sir minas je danes mogoče dobiti v treh različicah, naj gre za sveži sir (frescal), napol starani (meia-cura) ali starani (curado).
Danes je sir minas pomemben del gospodarstva države Minas Gerais, ki slovi kot največje proizvodno središče Južne Amerike prav za mleko in sir.
Brazilski kulinarični dragulj
Foto: Unesco
Kot so zapisali pri Unescu, je ta brazilski kulinarični dragulj pomemben regionalni gospodarski dejavnik. Obstajajo številne kmetije in mala podjetja so se specializirala prav za proizvodnjo tega po vsem svetu znanega sira, s tem da postopek izdelave domačega sira minas vključuje znanje in tehnike, od urejanja pašnikov do same prodaje na lokalnih sejmih in tržnicah, ki so jih na podlagi bogate tradicije razvili prav mali podeželski proizvajalci v tej zvezni državi. Lokalni sirarji, v največji meri gre za družinska podjetja, vseh skupaj naj bi bilo tam nekje okoli devet tisoč, so še posebno ponosni na tradicijo uporabe surovega nepasteriziranega mleka in posebnega sirila, narejenega iz regionalno specifičnih bakterij, ki skupaj z dobo zorenja in lokalnim podnebjem prispevajo k specifičnemu okusu, barvi in aromi. Sir minas je danes mogoče dobiti v treh različicah, naj gre za sveži sir (frescal), napol starani (meia-cura) ali starani (curado). Unescove zapisnikarje pa je še posebej navdušilo, kot so navedli ob nominaciji, da pri proizvodnem procesu sodelujejo tako družinski člani kot cele lokalne skupnosti, znanje se ustno prenaša iz roda v rod, tako izdelava kot samo uživanje v okusih sira minas pa krepita občutek pripadnosti kraju in skupnosti, izboljšujeta kakovost življenja in prispevata k družbenoekonomski vključenosti.