Naše gore skrivajo številna presenečenja, eno od teh je pokopališče megalodontidnih školjk v Krnskem pogorju. Školjke so se kot fosili ohranile v kamninah, zaradi geoloških procesov pa se danes mimoidočim kažejo kot velika, v kamen odtisnjena rdeča, bela in celo zelena srca. Tukaj so živela pred več kot 210 milijoni let. Do njih pridemo, če se s planine Kuhinja nad vasjo Krn povzpnemo med Stadorjem in Leskovškim vrhom proti jezeru v Lužnici. Na kamniti plošči na 1950 metrih nadmorske višine se razkrije svet školjk srčenk oziroma srčnic.
Zapleteni nastanek
»Gre za posebnost, ki ji pravimo neptunska zapolnitev. Apnenec s školjkami je bil namreč že v geološki zgodovini enkrat dvignjen na površje, kjer je zakraseval. Lupine je voda izlužila, na njihovo mesto se je začela odlagati siga. Potem je bil apnenec s školjkami ponovno potopljen v morje. V prazne školjčne lupine, delno zapolnjene s sigo, se je odložil rdeči sediment, ki se je skozi geološko zgodovino strdil. Apnenec je bil nato ponovno dvignjen na današnje mesto,« je na svojem blogu razložil Aleš Zdešar. Megalodontidne školjke so velike tudi do 40 centimetrov.
Za megalodontidne školjke so včasih mislili, da so otrdela srca čarovnic. Pripisovali so jim čudežne moči, zato so te fosile uporabljali v zdravilstvu, predvsem za zdravljenje domačih živali. Še zdaj ponekod tej školjki pravijo volovsko srce. Nahajališče fosilov v Krnskem pogorju je zaradi lepote in redkosti zavarovano kot naravna vrednota državnega pomena, uničevanje ali nabiranje fosilov pa je strogo prepovedano.