Deveti grof Spencer je živel s prvo od štirih žena v Južni Afriki, ko ga je zadnjega dne avgusta 1997 sredi noči poklicala sestra Jane, da bi mu povedala, da je bila Diana ranjena v prometni nesreči. »'Nič hujšega,' je dodala. V zadnjem klicu pa mi je rekla: 'Bojim se, da je umrla.' Začelo se je torej kot manjša nezgoda, potem naj bi imela zlomljeno nogo in morda poškodbo glave, nato sem izvedel, da je umrla,« piše 62-letni Charles Spencer v knjigi spominov na sestro, ki je postala ena od najslavnejših nesrečnih žensk na svetu že pred navidez pravljično poroko s princem Charlesom, ki je (rekordno dolgo) čakal na krono in kraljestvo, še bolj pa po njej. Z žalostjo in ogorčenjem se spominja, da je Diana postala najprej javna lastnina in potem lastnina kraljeve družine, ki je ni zaščitila takrat, ko bi jo morala, in v kateri je pogrešala toplino, prijaznost in morda predvsem ljubezen. Komaj dvajset let je imela, ko se je poročila in postala svetovna superzvezda, umrla pa je samo 16 let kasneje.
Kraljica je hotela Diani po smrti vrniti naziv
Grof, čigar družina je bila tako blizu kraljevi, da je bila pokojna kraljica Elizabeta II. na njegovem krstu kot ena od boter, ne skriva prezira do »nesmiselnosti podložnega priklanjanja monarhiji« in tega, da mu ni mar za »arhaične aristokratske in kraljevske nazive«. Piše pa, da je pokojna kraljica hotela Diani na pogrebni dan vrniti naziv »njena kraljevska visokost«, vendar je njeno nesmiselno ponudbo zavrnil. Spencer v knjigi prvič razkrije, da se je pred sestrinim pogrebom pretvarjal, da ne najde zapisa svoje hvalnice, da ne bi nihče vnaprej vedel, kaj bo rekel, in poskusil omiliti njegovo kritiko odnosa medijev in kraljeve družine do Diane. V enem od intervjujev, v katerih je promoviral knjigo, je dejal, da kraljeve družine nič od napisanega ne bo presenetilo. Zakaj je sploh izdal knjigo, ki je sprožila srdito besedno vojno med njim in palačo (beri: kraljem) o tem, kdo govori resnico? Zaradi bližanja tridesetletnice Dianine tragične smrti ga je vrsta ljudi prosila za pojav v dokumentarcih o njej, med njimi eden od nečakov, ki ga ne imenuje, zagotovo pa to ni bil William, ampak Harry. Zato je pomislil, »veste, kaj, bom kar sam povedal, enkrat za vselej, kako se spominjam dogodkov«. Grof v knjigi Labodji spev: Diana, moja sestra trdi, da je hotela Diana zaradi Charlesove čustvene navezanosti na (večno ljubico) razdreti zaroko, pa ji tega ni dovolil oče, ker bi to »prineslo sramoto kraljevi družini«. Poročni dan (29. julij 1981) je kasneje opisala kot »najhujši dan« svojega življenja.
Pred zaroko ji je Charles rekel, da je debelušna okrog pasu
Grof piše, da je obiskal Diano na poročni dan, ko je tiho sedela pred ogledalom, in šele kasneje izvedel, da ji je zaročenec Charles na predvečer poroke rekel, da je zelo srečen, ker jo bo poročil, a dodal, da pravzaprav ni zaljubljen vanjo. Malokdo je pozabil, kaj je odgovoril v njunem zaročnem intervjuju, ko so ju vprašali, ali sta zaljubljena. »Seveda,« je dejala Diana. Charles pa se je nasmehnil, kot bi bil v zadregi, in odvrnil: »Kar koli že pomeni biti zaljubljen.« Grof tudi razkriva, da jo je bodoči kralj nekaj dni pred javno oznanitvijo zaroke uščipnil okrog pasu in (nesramno) dejal: »Oh, tukaj smo pa malo debelušni, kajne?« Diana, ki je kasneje trpela za bulimijo, je bratu razkrila, da jo je s tem tako prizadel, da se je obseg njenega pasu med zaroko in poroko zmanjšal s 74 na 60 centimetrov. Tudi njena mačeha Raine (druga žena osmega grofa Spencerja) jo je tako prizadela, da jo je jezna Diana porinila po stopicah navzdol (pobrala se je brez poškodb), ko ji je dejala: »Vedno sem sočustvovala s princem Charlesom, ker se je poročil z nekom tako neumnim, kot si ti.« Dianin brat se tudi spominja, da sestra ni marala očeta svojega zadnjega spremljevalca Dodija, Mohameda Al Fajeda, ki naj bi jo grobo zagrabil za zadnjico in dejal, da v Egiptu z nevesto prvi spi tast. Ena od največjih besednih bomb, ki iz te knjige letijo na kralja, pa je grofova trditev, da ga je Diana povabila na kosilo, da bi mu povedala, da se želi ločiti od princa. Ko jo je debelo pogledal, je dodala: »Ampak Carlos (tako je klicala brata), moj mož je zaljubljen v nekoga od osebja.« Imena ni izdala.
O vzhičenosti in besnem izbruhu
Najhujši obtožbi na kraljev račun sta prvi prišli na dan. Grof opisuje telefonska pogovora z njim po Dianini smrti. V prvem naj bi takrat princ Charles zvenel vzhičen kot loterijski dobitnik, po grofovem mnenju zato, ker je mislil na to, da se bo zato lahko poročil z žensko, ki jo ljubi (Camillo), ne pa na smrt ženske, ki je ni ljubil. Še bolj podrobno pa opisuje telefonski pogovor, v katerem naj bi kralj pobesnel, ko mu je dejal, da Diana ne bi želela, da bi princa William in Harry, takrat stara 15 in 12 let, hodila v materinem pogrebnem sprevodu, ker bi bilo to prehuda bolečina zanju. In da tega kot stric ne bo dovolil. »Po izbruhu jeze je naredil premor in domneval sem, da se je poskusil pomiriti. Vse, kar je prej izbruhnilo iz njega, sem vedno imel za njegov prikriti prezir do Diane in njegovo zgroženost nad tem, da je njena smrt tako pretresla svet. Šepetaje je zaključil: 'Bodi brez skrbi, kmalu jo bomo pozabili.'« Skoraj vsakič, ko grof omeni kralja, o njem govori negativno. Trdi, da je bil ljubosumen na Dianino priljubljenost in da se je vedel kot razvajen otrok.