Progastorepi kljunač (Limosa lapponica) je dolgonoga obalna ptica z značilnim dolgim, rahlo navzgor ukrivljenim kljunom, ki je že dolgo znana po svoji izjemni vzdržljivosti. Kljub temu je natančen vpogled v potovanje posamezne ptice raziskovalce znova pustil brez besed.

Da bi znanstveniki sploh lahko spremljali Philovo pot, ne da bi ga pri tem ovirali ali mu otežili letenja, so uporabili izjemno lahko sledilno napravo, ki tehta vsega 6 gramov. Ta miniaturna tehnologija jim je omogočila, da so skoraj v živo spremljali vsak večji korak njegove selitve.

Phil je svojo dolgo pot začel v angleškem Norfolku, kjer progastorepi kljunači preživljajo hladnejši del leta. Ko je napočil čas za gnezdenje, se je podal na severovzhod – na eno najzahtevnejših selitvenih poti v Evropi in Aziji.

Pot čez pol Evrope do arktične tundre

Podatki s sledilnika so razkrili natančno traso njegovega potovanja. Phil ni letel naključno, temveč se je z izjemno natančnostjo držal obalnega pasu in ključnih postajališč, kjer si ptice na blatnih in peščenih plitvinah obnavljajo zaloge energije. Njegova pot ga je vodila prek:

Nizozemske (območje Vatskega morja je eno najpomembnejših postajališč za obalne ptice), Nemčije in Danske,

Norveške, vse do skrajnega severa Rusije – na polotok Tajmir v Sibiriji.

Po zaključenem poletju v arktični tundri se je Phil podal na enako zahtevno pot nazaj in se varno vrnil v Anglijo. Skupaj je opravil 6800 milj (skoraj 11.000 kilometrov) dolgo povratno pot.

Zakaj je zgodba tako pomembna?

Takšni podatki za ornitologe niso le fascinantna zanimivost, temveč ključno orodje za zaščito ogroženih vrst. Ker se selivke, kot je progastorepi kljunač, na svoji več tisoč kilometrov dolgi poti zanašajo na natančno določena obalna mokrišča in plitvine v različnih državah, je njihovo preživetje odvisno od ohranjenosti celotne verige teh postajališč.

Če zaradi pozidave, onesnaževanja ali podnebnih sprememb izgine le en pomemben člen na tej poti – na primer na Nizozemskem ali v Nemčiji –, ptice morda ne bodo več mogle zbrati dovolj moči za let do Sibirije ali nazaj na prezimovališča. Philov 6-gramski sledilnik je tako še enkrat pokazal, da narava ne pozna državnih meja – in da jo lahko zaščitimo le s sodelovanjem čez celotno celino.

Priporočamo