Ob izhodih iz trgovin in trgovskih centrov v Sloveniji pogosto naletimo na znani prizor. Z računi preplavljen koš za papir. Stvar kaže na vestnost slovenskih kupcev. Pridno vzamemo račun, čeprav ga ne potrebujemo, in ga nato pridno odložimo v koš za papir.
Žal je ves naš trud odveč oziroma celo škodljiv. Mednarodno združenje za odstranjevanje tiskarskih barv (INGEDE) namreč pravi, da tega papirja ne bi smeli metati med papir za recikliranje. Razlog tiči v posebnih premazih in pigmentih, ki ovirajo postopek recikliranja.
Izjema so modri računi
Strokovne raziskave navajajo, da računi, natisnjeni na termalnem papirju, vsebujejo kemične snovi in zaščitne sloje, ki jih s standardnimi postopki odstranjevanja tiskarske barve s papirja ni mogoče odstraniti. Zaradi tega lahko takšen papir onesnaži tok recikliranega papirja in poslabša kakovost pridobljene surovine.
V praksi to pomeni, da je treba trgovinske račune, čeprav so na videz podobni običajnemu papirju, odlagati med mešane komunalne odpadke, in ne v zabojnike za papir. Nekateri trgovci so prešli na »modre račune«, ki ne uporabljajo klasičnih kemičnih razvijalcev in so primerni za recikliranje, vendar so ti še vedno v manjšini.
Strokovnjaki iz INGEDE opozarjajo še, da lahko barve in kemikalije z običajnih računov končajo v končnih izdelkih, kot je toaletni papir, in nato ponovno v okolju.
Enako velja za kuhinjske brisačke in masten papir
Podobna pravila veljajo za kuhinjske brisače, ki prav tako ne sodijo med odpadni papir zaradi specifične kemične sestave. Imajo dodana sredstva za »mokro trdnost«, da se ob stiku z vodo ne razpustijo takoj. To otežuje njihovo razgradnjo v procesu reciklaže. Poleg tega so pogosto umazane z biološkimi ostanki.
Prav tako med papir za recikliranje ne smemo metati mastnega papirja oziroma papirja z ostanki hrane. Maščoba uniči strukturo papirnih vlaken v postopku recikliranja in onemogoči vezavo novih listov. Tak papir sodi med mešane odpadke ali, če je razgradljiv, med biološke odpadke.
