Ko se pred železniškim prehodom spustijo zapornice, se nam včasih zdi, da tovornemu vlaku ni in ni konca. Toda če bi se pred nami znašla kompozicija, ki so jo pred kratkim preizkusili v Južni Afriki, bi imeli za tak občutek še kako dober razlog. Vlak je bil namreč dolg približno 7,6 kilometra. To pomeni, če malo poenostavimo razlago, da bi njegova lokomotiva iz Ormoža že pripeljala v Ljutomer, zadnji vagon pa bi bil še vedno na ormoški postaji.
Južnoafriško železniško podjetje Transnet Freight Rail je 17. oktobra iz pristaniškega mesta Saldanha odpravilo kompozicijo s kar 696 tovornimi vagoni. Po 861 kilometrih vožnje je naslednji dan dosegla železniško postajo oziroma izogibališče Loop 18 v severnem delu države. Če bodo dosežek uradno potrdili, bo šlo za nov svetovni rekord v dolžini tovornega vlaka.
Za predstavo: sedem kilometrov in pol je približno toliko, kot bi v ravni črti postavili več kot 70 nogometnih igrišč drugega za drugim. In ko bi strojevodja na začetku vlaka začel zavirati, bi moral poskrbeti, da bi se varno ustavilo še skoraj sedemsto vagonov za njim.
Lokomotive na več mestih
Ves projekt seveda ni enostaven. Tako dolgega vlaka pač ni mogoče upravljati povsem enako kot običajne železniške kompozicije. Če bi vse lokomotive postavili samo na začetek, bi bile sile, ki delujejo na spenjače med vagoni, izjemno velike.
Zato so lokomotive pri najdaljših tovornih vlakih razporejene na več mestih vzdolž kompozicije. Njihovo delovanje usklajujejo posebni radijski sistemi, ki omogočajo, da lokomotive na različnih delih vlaka pospešujejo in zavirajo v skladu z navodili vodilne lokomotive.
Takšna tehnologija se imenuje porazdeljena vleka. Pomaga zmanjševati obremenitve spenjač, izboljšuje nadzor nad vlakom in omogoča prevoz izjemno dolgih ter težkih kompozicij.
Pri južnoafriškem preizkusu so uporabili električne in dizelsko-električne lokomotive ter 696 praznih vagonov za prevoz železove rude. To je pomembna podrobnost. Prevoz enako dolge kompozicije, naložene z železovo rudo, bi bil zaradi bistveno večje mase še zahtevnejši.
Preizkus je potekal na železniški povezavi med rudarskim območjem Sishen in pristaniščem Saldanha ob Atlantskem oceanu. Gre za eno najpomembnejših južnoafriških tovornih železniških prog, po kateri vsako leto prepeljejo na milijone ton rude.
Avstralski rekord po četrt stoletja ogrožen
Dosedanji Guinnessov rekord za najdaljši tovorni vlak pripada Avstraliji. Junija 2001 je rudarsko podjetje BHP Iron Ore v Zahodni Avstraliji sestavilo vlak, dolg 7,353 kilometra. Imel je 682 vagonov, vleklo pa ga je osem dizelsko-električnih lokomotiv. Skupna masa kompozicije z železovo rudo je znašala kar 99.732 ton, kar je bil izjemen tehnični dosežek.
Avstralski vlak je prevozil 275 kilometrov po železniški progi med rudnikoma Newman in Yandi ter pristaniščem Port Hedland, kjer železnico že desetletja uporabljajo za prevoz velikanskih količin rude. Južnoafriški vlak je bil po prijavljenih podatkih približno 247 metrov daljši in je imel 14 vagonov več. Toda ker je šlo za preizkus s praznimi vagoni, rekord v dolžini ne pomeni tudi rekorda v prepeljani teži.
Uradna potrditev novega dosežka pri Guinnessovi knjigi rekordov za zdaj še ni znana. V njeni evidenci zato še vedno ostaja avstralski rekord iz leta 2001.
Najdaljši potniški vlak je precej krajši
Tovorni velikani imajo pri dolžini vlakov precejšnjo prednost pred potniškimi. Toda tudi med slednjimi najdemo zanimive rekorderje. Leta 2022 so Švicarji ob 175-letnici svojih železnic sestavili najdaljši potniški vlak na svetu. Na znameniti progi Albula v Alpah je vozila kompozicija, dolga 1906 metrov. Sestavljena je bila iz 25 štiridelnih električnih vlakov, torej skupno 100 vagonov. Med rekordno vožnjo je prečkala številne viadukte in predore, tudi znameniti viadukt Landwasser.
Čeprav je bila dolga skoraj dva kilometra, bi jo južnoafriška kompozicija po dolžini presegla približno štirikrat.
Zakaj sploh tako dolgi vlaki?
Razlog ni zgolj želja po podiranju rekordov. Pri prevozu velikih količin železove rude, premoga in drugih surovin so lahko zelo dolge kompozicije gospodarsko učinkovitejše od več krajših vlakov. En vlak lahko namreč prepelje ogromno tovora, pri tem pa zmanjša število potrebnih voženj po isti progi. Vendar so za takšne prevoze potrebni ustrezna infrastruktura, posebej usposobljeno osebje in natančno usklajeno delovanje lokomotiv. Tudi zato najdaljši vlaki praviloma vozijo po posebnih rudarskih progah, ne pa po običajnem železniškem omrežju, kjer si tire delijo s potniškimi vlaki.
Južnoafriški preizkus tako ni le zanimiva številka za knjigo rekordov. Strokovnjaki so med vožnjo zbirali podatke o delovanju lokomotiv, zaviranju in obremenitvah kompozicije, ki jih bodo uporabili pri načrtovanju prihodnjih železniških prevozov.
Za običajnega potnika, ki na prehodu nestrpno čaka, da bo mimo pripeljal tovorni vlak, pa je najbolj zanimivo nekaj drugega: če bi mimo njega s hitrostjo 40 kilometrov na uro peljala 7,6 kilometra dolga kompozicija, bi od prve lokomotive do zadnjega vagona minilo več kot enajst minut.
In to pod pogojem, da vlak medtem ne bi niti malo upočasnil.
