Eksperiment, ki ga je vodil nevrobiolog Andreas Nieder z univerze v Tübingenu v Nemčiji, je bil zasnovan kot nekakšna igra. Pred vrano so postavili zaslon s šestimi geometrijskimi liki. Pet jih je bilo identičnih, eden pa je izstopal – bil je rahlo ukrivljen, asimetričen ali nenavaden. Če je ptica kljunila v vsiljivca, je bila nagrajena s slastnim mokarjem.
Na začetku so bile razlike očitne (na primer pet lun in ena roža). Kmalu pa so raziskovalci nalogo otežili in uporabili skoraj identične oblike: štirikotnike s subtilno drugačnimi robovi, deformirane kvadrate in asimetrične rombe. Kljub naraščajoči težavnosti so vrane vztrajno prepoznavale pravilno obliko, celo pri prvih poskusih z liki, ki jih prej nikoli niso videle. To dokazuje, da ne gre za golo dresuro, temveč za abstraktno razumevanje geometrijske pravilnosti.
Odkritje je še toliko bolj fascinantno, ker so vrane prekosile živali, ki so nam po evolucijskem drevesu precej bližje. Pavijani, ki so jih testirali v podobni študiji, naloge niso uspešno opravili niti po intenzivnem treningu. »Res nisem pričakoval, da bo vranam to uspelo,« priznava Mathias Sablé - Meyer, nevroznanstvenik z University College London in soavtor študije.
Zakaj so vrane razvile to veščino?
Razlikovanje oblik zgolj na podlagi lastnosti, kot je dolžina stranic ali koti, je precej zahtevnejše od preprostega zaznavanja razlik v velikosti ali površini. Zakaj so vrane razvile to veščino? Odgovor se verjetno skriva v evoluciji.
Njihov način življenja – orientacija v prostoru in prepoznavanje posameznih osebkov – je spodbudil razvoj geometrijske inteligence. Prepoznavanje obraza ali druge vrane namreč temelji prav na analizi prostorskih razmerij med elementi (oči, kljun itd.).
Še bolj osupljivo pa je dejstvo, da so se te sposobnosti razvile v možganih, ki so povsem drugačni od naših. Ptice nimajo možganske skorje kot sesalci, kar dokazuje, da se inteligenca lahko razvije po različnih evolucijskih poteh, a s podobno učinkovitimi rezultati.
Nova doba razumevanja živalske inteligence
Črne vrane raziskovalce vedno znova fascinirajo: uporabljajo orodja, načrtujejo prihodnost, si zapomnijo človeške obraze, zdaj pa očitno obvladajo še geometrijsko abstrakcijo.
Študija, objavljena v reviji Science Advances, odpira nova vrata v raziskovanju živalskega uma. »Nikoli si ne bi upal trditi, da so vrane edine, ki so tega sposobne,« pravi Nieder. »Smo šele na začetku odkrivanja tega sveta.«
