Če smo v prejšnjem delu zapustili zadušljive in s pohlepom prežete pisarne Wall Streeta, se tokrat selimo na zahod ZDA, v obsijano Kalifornijo. Silicijeva dolina sicer deluje na povsem drugačnih psiholoških temeljih kot klasični finančni svet. Na Wall Streetu vam ljudje naravnost povedo, da želijo vaš denar, da bi si kupili tretjo jahto. V Silicijevi dolini pa vam povedo, da želijo vaš denar zato, da bi »naredili svet boljši«. Pohlep je tam vedno zavit v celofan človekoljubja, napredka in tehnološkega odrešenja. Kultura, ki je rodila geslo »Fake it till you make it« (Pretvarjaj se, dokler ti ne uspe), je bila že od nekdaj nevarno blizu meji med vizionarstvom in prevaro. Toda nihče, niti prekaljeni investitorji niti preiskovalni novinarji, ni pričakoval, da bo tam zrasla prevara, ki ne bo ogrožala samo bančnih računov, temveč neposredno človeška življenja.
Elizabeth Holmes. Dekle, ki ni prodajalo finančnih derivatov, temveč je prodajalo nekaj veliko bolj svetega. Obljubljala je zdravje, brez bolečin. Ustvarila je podjetje Theranos in dokazala, da če laž zapakirate v plemenit cilj in jo oblečete v črn puli, bo ves svet z veseljem pozabil na zakone fizike, kemije in zdravega razuma.
Leta 2003 je bila Elizabeth devetnajstletna študentka kemijskega inženirstva na prestižni univerzi Stanford. Bila je neverjetno ambiciozna, z jasno začrtano življenjsko vizijo. Ko so jo v zgodnji mladosti vprašali, kaj želi postati, ko odraste, ni odgovorila, da bi rada postala predsednica ali astronavtka. Odgovorila je: »Želim postati milijarderka.«
Njena ideja se je rodila iz domnevnega strahu pred iglami. Vsak, ki je kdaj oddal kri za laboratorijske preiskave, pozna tisti zoprn postopek, ko debelo iglo vstavijo v veno in napolnijo več epruvet krvi. Holmesova je prišla na idejo, ki je zvenela kot znanstvena fantastika, vendar bi revolucionirala svetovno zdravstvo. Kaj pa, če bi lahko diagnosticirali na stotine bolezni (omenjala je vse, od ravni holesterola do raka in virusa HIV) iz ene same, drobne kapljice krvi, odvzete iz prsta? Zgolj majhen vbod, nekaj krvi in naprava, ki bi jo imel vsakdo doma ali v lokalni lekarni, bi v nekaj minutah izpisala celotno zdravstveno sliko.
Zvenelo je popolno. Težava je bila zgolj v tem, da je to fizikalno in kemijsko nemogoče.
Mnenje ugledne profesorice
To ji je najprej poskušala dopovedati dr. Phyllis Gardner, ugledna profesorica medicine na Stanfordu, h kateri je najstniška Elizabeth prinesla svojo vizijo. Gardnerjeva, strokovnjakinja za klinično farmakologijo, je na idejo pogledala s strokovnega vidika. Kapljica krvi iz prsta ni enaka krvi iz vene. Vsebuje tkivno tekočino, poškodovane celice in je pogosto kontaminirana. Poleg tega preprosto ni mogoče izvesti na stotine različnih kemijskih reakcij na tako majhni količini, saj za vsak test potrebujete določeno količino plazme in reagentov. Če kri preveč razredčite, rezultati niso več natančni.
Dr. Gardner je kasneje to srečanje opisala z besedami, ki so postale preroške: »Skoznjo sem videla že takrat. Njena ideja je bila absurdna, popolnoma neizvedljiva z vidika osnovne fizike. Povedala sem ji, da ne bo delovalo. Ampak ona je samo strmela vame s tistimi svojimi ogromnimi modrimi očmi. Ni je zanimalo moje znanje. Bila je popolnoma gluha za kritiko, imela je tisto patološko zaverovanost vase. Že takrat se mi je zdela nevarna.«
Vendar pa je zavrnitev ene najboljših znanstvenic v ZDA ni ustavila. Ugotovila je preprosto lekcijo. Če ti strokovnjak reče ne, pojdi k ljudem, ki o znanosti nimajo pojma, imajo pa ogromno moči in denarja. Leta 2004 je opustila študij na Stanfordu in s pomočjo denarja, namenjenega za njeno šolnino, ustanovila podjetje Theranos (kar je skovanka iz besed »therapy« in »diagnosis«, terapija in diagnoza).
Elizabeth je hitro dojela, da v Silicijevi dolini ne prodajaš samo tehnologije, ampak tudi samega sebe. To okolje je bilo v prvem desetletju 21. stoletja obsedeno s kultom osebnosti vizionarskega ustanovitelja, kakršen je bil Steve Jobs. Holmesova se ni odločila samo, da bo posnemala Jobsov poslovni model, odločila se je, da bo postala njegova reinkarnacija.
Uvedla je osebno uniformo. Prenehala je nositi navadna oblačila in svoj orjaški dom spremenila v omaro, polno izključno črnih pulijev z ovratnikom priznanega oblikovalca Isseyja Miyakeja (ki ga je, uganili ste, zelo rad nosil tudi Jobs) in črnih hlač. Ni nosila nakita, nikoli si ni vzela dopusta, trdila je, da spi štiri ure na dan in da se njeno življenje vrti izključno okoli njenega poslanstva. Pila je posebne zelene smutije in vztrajno ponavljala, da nima časa za prijatelje ali zabavo, ker rešuje svet.
Sprememba glasu
Najbolj bizaren del njene transformacije je bil njen glas. Sprva je govorila z običajnim, nekoliko višjim ženskim glasom. Da bi zvenela bolj avtoritativno, dominantno, starejše, da bi jo moški svet tveganega kapitala jemal resno, si je umetno znižala glas v nenaravno hripavi bariton. Zaposleni v Theranosu so kasneje pričali o situacijah, ko se je Holmesova spozabila, ko je bila navdušena ali presenečena, in je nekaj besed izrekla s svojim pravim glasom, nato pa se sredi stavka prestrašeno popravila in znova zakašljala ter nadaljevala v tistem robotskem baritonu.
Njena tretja značilnost so bile njene oči. Holmesova je trenirala nenavadno tehniko, s katero prepreči mežikanje. Ko je nekomu razlagala svojo vizijo, ga je fiksirala z ogromnimi razprtimi modrimi očmi in ni pomežiknila tudi po minuto ali več. Učinek je bil za nekatere hipnotičen, za druge globoko vznemirjajoč, celo psihopatski.
Združite ta črni puli, globok glas, prebadajoč pogled in plemenito zgodbo o tem, da se nobenemu človeku ne bi smelo zgoditi, da se prepozno poslovi od ljubljene osebe zaradi prepozne diagnoze, in dobili ste popoln produkt. Mediji so ponoreli. Fortune, Forbes, Time, vsi so jo dali na naslovnice. Razglasili so jo za najmlajšo milijarderko na svetu, ki se je ustvarila sama, za Steva Jobsa zdravstva.
Toda tehnologija, imenovana Edison (v čast Thomasu Edisonu, še enemu mojstru gesla »fake it till you make it«), še vedno ni delovala. Stroj je bil velik kot tiskalnik in v njem so se v majhnih prekatkih skrivali roboti, pipete in optični senzorji. Poskusiti izvesti zapletene analize v takšnem majhnem stroju, kjer se temperature ne da nadzorovati, je pomenilo, da se je kri pogosto strdila, centrifugiranje pa je povzročilo, da so se pipete zlomile. Notranjost teh strojev je bila pogosto prekrita z razbito plastiko in krvjo pacientov. Bil je katastrofa.
Kako torej privabiti skoraj milijardo dolarjev investicijskega kapitala v podjetje, katerega osrednji izdelek sploh ne deluje? Elizabeth Holmes se je izognila tradicionalnim skladom tveganega kapitala v zdravstvu (ti bi namreč v laboratorij poslali svoje znanstvenike in zahtevali recenzije ter dokaze v strokovnih revijah). Namesto tega je sestavila najbolj zastrašujoč in najvplivnejši upravni odbor v zgodovini ameriških korporacij. Odbor, pred katerim si nihče ni upal postavljati neprijetnih vprašanj.
Podpora starih politikov
Na svojo stran je pridobila Georga Shultza, nekdanjega ameriškega državnega sekretarja. Bil je v svojih devetdesetih letih in jo je videl kot nekakšno nadomestno vnukinjo ter popolnoma verjel njeni pravljici. Prek njega je v odbor privabila še Henryja Kissingerja, nekdanjega ameriškega državnega sekretarja, Williama Perryja, nekdanjega obrambnega ministra, Sama Nunna, vplivnega senatorja, in generala Jamesa Mattisa, ki je bil takrat vodja ameriškega osrednjega poveljstva.
Ti ljudje so bili strokovnjaki za geopolitiko, hladno vojno in jedrsko strategijo. O biokemiji in krvnih testih pa niso vedeli popolnoma nič. Elizabeth so videli skozi prizmo tistega tipičnega patriarhalnega zaščitniškega instinkta — mlada, čudovita, briljantna ameriška inovatorka, ki jo morajo obvarovati pred skeptiki.
Ko so vplivni bogataši (družina Walton, ki ima v lasti Walmart, medijski mogotec Rupert Murdoch in bogataška družina DeVos) videli ta upravni odbor, so v Theranos brez razmišljanja zmetali na stotine milijonov dolarjev.
General Mattis je bil nad njo tako očaran, da je poskušal Theranosove (nedelujoče) stroje vpeljati neposredno na bojišča v Afganistanu za testiranje vojakov, vendar so vojaški zdravniki na srečo projekt blokirali zaradi pomanjkanja dokumentacije s strani uprave za hrano in zdravila (FDA). Kasneje je Mattis dejal: »Imela je to eterično, železno voljo. Ko ti je nekaj obljubila, si preprosto verjel, da bo zgradila vojsko in to uresničila.«
Vse do leta 2013 je bila prevara v finančna. Denar je krožil med bogataši in zagonskim podjetjem. Toda tistega leta je Elizabeth Holmes naredila korak, ki jo je ločil od navadnih prevarantov in jo postavil med sociopate.
Theranos je sklenil pogodbo z Walgreensom, eno največjih ameriških verig lekarn. V njihovih lekarnah, sprva v Arizoni, so odprli tako imenovane Theranosove centre dobrega počutja. Tam so začeli sprejemati prave paciente, jim iz prsta odvzemati tisto slavno kapljico krvi in pošiljati rezultate pravim zdravnikom, ki so na podlagi tega ljudem predpisovali prava zdravila.
Toda naprava Edison ni delovala in je dajala popolnoma divje in nepravilne rezultate. Kaj se je dogajalo v Theranosovem osrednjem laboratoriju v Kaliforniji? Zgodovina goljufij ne pomni takšne drzne improvizacije.
Laboratorij sta s tiransko roko vodila Elizabeth in njen takrat tajni življenjski partner in glavni operativni direktor, Ramesh Balwani - Sunny. Balwani, starejši moški z znatnim premoženjem iz preteklosti in s kultom osebnosti, polnim agresije in nadzora, je bil njen odganjalec. Kdor koli izmed znanstvenikov v podjetju je podvomil v tehnologijo ali izrazil zaskrbljenost, je bil takoj obtožen nelojalnosti, odpuščen in utišan z brutalnimi pogodbami o nerazkrivanju informacij.
Ker Edisoni niso mogli izvesti več kot peščice najosnovnejših testov (in še tiste so izvajali obupno narobe), so morali tisoče vzorcev krvi, ki so vsak dan prihajali iz Walgreensa, testirati na običajnih komercialnih strojih znamke Siemens in ADVIA. Da pa so to lahko storili, saj so ljudem odvzeli samo kapljico krvi, ti stroji pa so potrebovali cele epruvete, so krvne vzorce redčili, pogosto tudi za več desetkrat. Kemično razredčena kri pa seveda da povsem izkrivljene in napačne rezultate.
Zdravstvena nočna mora
Posledica je bila zdravstvena nočna mora. Na stotine ljudi v Arizoni in drugod je dobivalo katastrofalne zdravstvene diagnoze. Neki ženski je Theranosov test pokazal, da izgublja plod oziroma da je njena nosečnost mrtva, zato bi skoraj pristala na splav, preden je drug zdravnik ugotovil, da je nosečnost povsem zdrava. Drugi pacienti so prejemali lažne izvide o visokih nivojih kalija v krvi, kar je pomenilo takojšnjo pot na urgenco. Nekomu je test javil, da ima raka na prostati, drugemu, da je povsem zdrav, medtem ko je bolehal za hudimi srčnimi okvarami.
Ko so zaposleni v laboratoriju opozarjali vodstvo, da se igrajo z življenji pacientov, jim je Sunny Balwani mirno odvrnil, da so to »statistične napake, ki jih obravnavajo«. Elizabeth Holmes pa je medtem po televiziji nasmejano razlagala, kako njena tehnologija rešuje življenja in spreminja paradigmo zdravstva.
Nobena prevara, kjer mora pri skrivnosti sodelovati več kot sto ljudi, pa ne more ostati skrita v nedogled. Razpoka v neprebojnem zidu Theranosa se je začela v preiskovalnem oddelku časopisa The Wall Street Journal, natančneje pri dvakratnem Pulitzerjevem nagrajencu Johnu Carreyrouju.
Bil je prekaljen novinar, strokovnjak za medicinsko in farmacevtsko korporativno okolje. Leta 2015 je dobil namig skeptičnega patologa o tem, da s Theranosovo napravo nekaj ni v redu, ker podjetje ne želi objaviti niti ene same strokovne, preverjene raziskave. To je za zagonsko podjetje, vredno devet milijard dolarjev, skrajno neobičajno.
Carreyrou je začel brskati in kmalu naletel na pogumne žvižgače. Dva izmed njih sta bila ključna. To sta bila Erika Cheung in Tyler Shultz. Tyler je bil mladi, komaj diplomirani biolog. Bil pa je tudi vnuk omenjenega Georga Shultza.
On je v laboratoriju na lastne oči videl manipulacijo s podatki, predvsem brisanje slabih rezultatov iz testiranj in poročanje zgolj o dobrih. Ko se je pritožil, so mu rekli, če prevedemo, da je »arogantni pametnjakovič«. Kar je sledilo, spominja na shakespearjevsko tragedijo. Tyler je šel k svojemu dedku in ga skušal opozoriti, da je podjetje prevara. A dedek se je postavil na stran Elizabeth Holmes.
Sprožila je protiofenzivo
Ko je Tyler (skupaj z Eriko) anonimno spregovoril za Wall Street Journal, je Elizabeth Holmes sprožila ofenzivo. Najela je enega najbolj neusmiljenih in dragih odvetnikov v ZDA, Davida Boiesa, znanega po zastopanju najvplivnejših korporacij (in kasneje tudi Harveyja Weinsteina). Boies je na nekdanje zaposlene, na Tylerja, na Eriko, celo na zdravnike, ki so podvomili v diagnoze, spustil hordo zasebnih detektivov. Sledili so jim na ulici, prežali pred njihovimi hišami in jim grozili s tožbami, ki bi jih in njihove družine pahnile v bankrot.
Tylerjevi starši so morali porabiti pol milijona dolarjev za odvetnike, da bi sina zaščitili pred besom njegovega lastnega dedka in Theranosa.
Toda John Carreyrou ni odnehal. Oktobra 2015 je objavil članek. Na prvi strani časopisa je razgalil, da Theranosova revolucionarna tehnologija ne deluje in da za skoraj vse svoje krvne preiskave uporabljajo razredčene vzorce na komercialnih strojih konkurenčnih podjetij.
Reakcija Elizabeth Holmes tistega dne bo vpisana v učbenike kriznega komuniciranja kot študija primera čiste arogance. Istega popoldneva se je, oblečena v svoj črni puli, s popolnoma umirjenim obrazom in tistim globokim glasom, pojavila v televizijski oddaji. Na vprašanje o članku v časopisu je odgovorila: »Tako se zgodi, ko delaš na tem, da bi spremenil stvari. Najprej mislijo, da si nor, nato se borijo proti tebi, na koncu pa nenadoma spremeniš svet.«
Citat sicer pripisujejo Gandiju, čeprav napačno, vendar je zvenel kot natanko tisto, kar v Silicijevi dolini obožujejo. To je postala zgodba o mučeniku inovacij, ki ga napada uveljavljeni staromodni lobi. Kratek čas so ji njeni navijači celo verjeli.
Toda resnice ni bilo več mogoče skriti. Po članku so se zganile državne inštitucije. Naredili so nenapovedano inšpekcijo v Theranosovem laboratoriju. To, kar so našli, jih je zgrozilo. V poročilu so zapisali, da je praksa podjetja predstavljala »neposredno in resno grožnjo za zdravje in varnost pacientov«.
Leta 2016 so ji oblasti prepovedale opravljanje dejavnosti laboratorijskega testiranja. Podjetje, še pred nekaj meseci ovrednoteno na milijarde dolarjev se je v hipu sesulo. Investitorji so izgubili vse. Podjetje Walgreens je odpovedalo pogodbo in jo tožilo.
Enajst let zapora
Konec leta 2018 je zvezno tožilstvo ZDA obtožilo Elizabeth Holmes in Sunnyja Balwanija za obsežno prevaro in zaroto, tako finančno (torej proti vlagateljem) kot zaradi prevare in ogrožanja pacientov.
Sojenje je bila farsa sprevračanja krivde. Med pandemijo leta 2021 je spremenila taktiko in svojo vizualno podobo. Svoj globok glas je opustila, govorila je mehkeje in višje. Na sodišče je prihajala v skromnih oblekah bodoče matere (med procesom in pred njim je dobila otroke z novim partnerjem, mladim dedičem hotelirske verige). Poskušala je igrati vlogo naivnega mladega dekleta, ki je bilo pod neznosnim psihološkim in čustvenim pritiskom ter zlorabo s strani veliko starejšega in dominantnega Sunnyja Balwanija. Krivdo za laži je valila na pomanjkanje tehničnega znanja in na svoje podrejene inženirje, medtem ko je zase trdila, da je resnično verjela, da bo rešila svet.
Porote ni prepričala. Januarja 2022 je bila spoznana za krivo po štirih točkah velike zvezne prevare zoper investitorje. Krivde zoper paciente ji niso mogli do konca dokazati brez dvoma, ker so bili medicinski standardi preveč zapleteni za dokazovanje osebne naklepnosti v njenem specifičnem primeru. Kljub temu pa jo je sodnik konec tistega leta obsodil na izjemno ostro kazen. Dobila je več kot 11 let zapora v zvezni kaznilnici. Sunny Balwani, ki so mu sodili ločeno, pa je prejel skoraj 13 let zapora.
