Konec marca in v začetku aprila, ko se narava prebuja, se množično odpravljamo na svoje vrtove, njive in visoke grede. Prekopavanje, sajenje in pletje nas prijetno utrudijo, a hkrati napolnijo z nenavadnim mirom in zadovoljstvom. Dolgo smo verjeli, da je za to kriva zgolj mešanica svežega zraka, sonca in fizične aktivnosti. A sodobna znanost razkriva, da se glavna čarovnija skriva – dobesedno – v umazaniji.
Znanstveniki so namreč odkrili, da zemlja vsebuje naravni antidepresiv, ki ob stiku z našim telesom neposredno vpliva na naše možgane in čustveno stanje.
Skrivnostno ime sreče: Mycobacterium vaccae
V zdravi, organski prsti živi specifična in za človeka popolnoma neškodljiva mikrobakterija, imenovana Mycobacterium vaccae. Raziskovalci so ugotovili, da ta mikrob pri ljudeh deluje presenetljivo podobno kot farmacevtski antidepresivi.
Ko z rokami brskamo po zemlji, to bakterijo nehote vdihavamo ali pa prehaja v naš sistem skozi mikroskopske praske na koži. Ko mikrob vstopi v naše telo, spodbudi imunski sistem, ta pa pošlje signale v možgane, natančneje v tisti del, ki je zadolžen za proizvodnjo serotonina – hormona, ki uravnava naše razpoloženje in nam daje občutek sreče ter umirjenosti.
»Naše raziskave kažejo neverjetno povezavo med mikrobi v okolju in našim živčnim sistemom. Stik z bakterijo M. vaccae aktivira natanko tisto skupino nevronov v možganih, na katere ciljajo sodobna zdravila za zdravljenje depresije in tesnobe,« pojasnjuje dr. Christopher Lowry, priznani nevroznanstvenik z Univerze v Koloradu, ki že leta preučuje vpliv te bakterije na človeško psihologijo.
Cena preveč sterilnega življenja
Odkritje te »bakterije sreče« je še en močan dokaz v prid tako imenovani higienski hipotezi. Ta pravi, da smo v sodobnem svetu postali preveč obsedeni s čistočo, razkužili in sterilnimi okolji. S tem ko smo se izolirali od narave in njenih mikrobov, smo svoj imunski sistem prikrajšali za pomemben »trening«, svoje možgane pa za naravne stimulanse, ki so nam tisočletja pomagali uravnavati stres.
Pomanjkanje stika z naravnimi mikroorganizmi strokovnjaki danes povezujejo z drastičnim porastom alergij, avtoimunskih bolezni in, kot kažejo najnovejše študije, tudi z epidemijo depresije ter anksioznosti v sodobni družbi. »Kot vrsta smo se razvili v tesnem stiku z zemljo in blatom. Naš imunski sistem pričakuje interakcijo s temi starimi prijatelji iz narave. Ko tega stika ni, se naše telo in um znajdeta v stanju neravnovesja,« dodajajo raziskovalci z Univerze v Bristolu, ki so prav tako potrdili pozitivne učinke te talne bakterije.
Terapija, ki je brezplačna in raste pred hišo
Učinki dela z zemljo se ne pokažejo šele ob pridelku, temveč delujejo takoj in trajajo tudi do nekaj tednov. Zato strokovnjaki v spomladanskih mesecih svetujejo preprosto »terapijo«:
1. Pojdite na vrt ali pa si uredite nekaj lončnic na balkonu.
2. Vsaj občasno snemite vrtnarske rokavice in z golimi rokami začutite prst (seveda, če ne uporabljate kemičnih gnojil ali škropiv in nimate večjih odprtih ran).
3. Globoko vdihnite vonj sveže prekopane zemlje – ta specifični vonj je pogosto znak prisotnosti koristnih mikrobov.
Naslednjič, ko boste po napornem dnevu na vrtu z umazanimi rokami in nasmeškom na obrazu sedli na teraso, boste vedeli, zakaj se počutite tako dobro. Niste le uredili vrta – poskrbeli ste tudi za globinsko nego svojih možganov.
