Poletne počitnice že dolgo niso več namenjene zgolj poležavanju na plaži in nabiranju sončnih žarkov. Vedno več Evropejcev dopust razume kot priložnost za osebno rast, učenje novih spretnosti in pristnejše spoznavanje krajev, ki jih obiščejo. V ospredje prihaja nov trend, ki ga raziskovalci poimenujejo »učitnice« – počitnice, na katerih je pomemben del programa tudi pridobivanje novih znanj.
Skoraj polovica Evropejcev načrtuje, da se bodo na letošnjih počitnicah naučili nekaj novega. Še več, več kot tretjina vprašanih je dopust izbrala prav zato, ker ponuja možnost učenja novih spretnosti.
Največ navdušenja nad takšnim načinom potovanja kažejo mlajše generacije. Med mladimi, starimi od 18 do 24 let, jih je kar 57 odstotkov že rezerviralo potovanje, povezano z učenjem, med starimi od 25 do 34 let pa je takšnih dopustnikov dobra polovica.
Za številne počitnice niso več le pobeg od vsakdana, ampak priložnost, da se domov vrnejo bogatejši za novo izkušnjo. Večina vprašanih meni, da jih potovanja, na katerih se naučijo nečesa novega, osebno bolj obogatijo kot klasične počitnice. Skoraj polovica jih celo pravi, da so nova znanja lepši spomin na dopust kot magnetki, razglednice ali drugi turistični spominki.
Od kuharskih tečajev do preživetja v naravi
Seznam spretnosti, ki jih želijo Evropejci osvojiti med potovanjem, je zelo raznolik. Na prvem mestu je učenje tujega jezika oziroma osnovnega sporazumevanja z domačini. Tega si želi 30 odstotkov vprašanih. Tik za tem sledijo kulinarična doživetja. Enak delež popotnikov zanima učenje lokalne kuhinje, kuharskih tehnik ali priprave hrane in pijače, kot so vino, sir ali pivo. Veliko zanimanja vzbujajo tudi aktivnosti, povezane z dobrim počutjem, med njimi joga, meditacija, ples in druge oblike gibanja.
Priljubljene ostajajo tudi tradicionalne obrti, ustvarjalne delavnice, fotografija, slikanje, športne aktivnosti ter celo veščine preživetja v naravi, kot so orientacija, nabiralništvo ali priprava hrane iz divjih rastlin. Del popotnikov želi spoznati trajnostne načine življenja, na primer permakulturo ali ohranjanje narave. Pri izbiri aktivnosti imajo pomembno vlogo lokalni prebivalci. Dopustniki cenijo avtentične izkušnje in neposreden stik z ljudmi, ki živijo v kraju, ki ga obiščejo. Takšna doživetja po njihovem mnenju omogočajo boljše razumevanje kulture in ustvarjajo trajnejše spomine.
Slovence najbolj privlačita gibanje in dobro počutje
Raziskava razkriva tudi zanimive razlike med državami. Srbi se med potovanji najraje učijo tujih jezikov, Romune najbolj zanimajo kuharski tečaji, Švede pa priprava lokalne hrane in pijač. Slovenci največ zanimanja kažejo za aktivnosti, povezane z dobrim počutjem. Približno tretjina jih želi na dopustu preizkusiti jogo, meditacijo, ples ali druge oblike sprostitve in gibanja. Italijani izstopajo po zanimanju za tradicionalne obrti, medtem ko se Hrvati in Srbi pogosto odločajo za ustvarjalne delavnice, povezane s slikanjem, fotografijo ali drugimi umetniškimi dejavnostmi. Ukrajinci pa med vsemi najpogosteje izberejo učenje novih športnih spretnosti.
Trend »učitnic« prinaša koristi tudi turističnim destinacijam. Namesto množičnega obiska najbolj znanih znamenitosti se popotniki vse pogosteje odločajo za manjše kraje, lokalne delavnice in aktivnosti zunaj glavne turistične sezone. S tem se turistični tokovi enakomerneje porazdelijo, več koristi pa imajo tudi manjši lokalni ponudniki.
Raziskovalci ugotavljajo, da se vrednote potrošnikov spreminjajo. Ljudje vse manj denarja namenjajo zgolj materialnim dobrinam, vse več pa vlagajo v doživetja, ki jih bogatijo in jim ostanejo v spominu še dolgo po vrnitvi domov. Če so bile nekoč glavna trofeja s počitnic polne vrečke spominkov, se danes zdi, da domov vse pogosteje prinesemo nekaj precej dragocenejšega – novo znanje.