Spencer je z objavami sprva želel le shranjevati spomine in navduševati svojo mamo, vendar je dejavnost kmalu prerasla v pravo službo. Pri ustvarjanju vsebine sodeluje z edinstveno sodelavko, ki mu pomaga pri pisanju besedil: s triletno hčerjo. V zadnjih štirih mesecih je na spletu objavil več kratkih pesmi, ki temeljijo na njenih zgodbah, nastalih iz prostega toka misli.
Ena je recimo soul skladba o »navadnem zajčku, ki ima navadne konjske repe, tako kot jaz«, ki je hitro postala priljubljena med sledilci. Pesem z naslovom Funchy the Snow Woman bi po mnenju poslušalcev hitro našla mesto na kakšnem albumu iz leta 1975, če ne bi besedilo govorilo o uporabi pasjega stranišča v gozdu. Veliko pozornosti je pritegnila tudi pesem o mački z imenom Harda Tarda, ki upa, da ji bo Božiček prinesel kužka, mladička in nindžo.
Prvi album že nastaja
Sprva je Spencer vsebino delil v intimnem krogu le 36 sledilcev. »Objave sem namenil samo svoji mami in njenemu knjižnemu klubu,« je povedal za britanski Guardian. Danes njegovemu umetniškemu ustvarjanju sledi že več kot 250.000 ljudi, njegove pesmi pa so na instagramu dosegle že več kot 23 milijonov poslušanj.
Sledilci so Spencerja kmalu začeli pozivati, naj minutne pesmi spremeni v celovite različice in posname album. »Nisem prepričan, ali pesmi lahko podaljšam, da ne bi uničil čarobnosti trenutkov,« je pojasnil, a kljub temu ustvaril nekatere daljše verzije. Na platformi spotify tako za naslednji teden že načrtuje izid pesmi Regular Rabbit.
Spomin na otroštvo
Na prvi posluh so pesmi zabavne in ljubke, a hkrati izjemno nalezljive. Spencer, profesor kompozicije in glasbene teorije v New Yorku, zna ustvariti refrene, ki hitro zlezejo pod kožo. Številne poslušalce pa gane predvsem njegova pozornost do hčerinih besed – posluša jo brez popravljanja in sodb, z vso resnostjo in ljubeznijo.
Starši, ki spremljajo njegovo delo, pravijo, da jih pesmi spominjajo na minljivo obdobje zgodnjega otroštva svojih otrok. Drugi ob tem dodajajo, da ju ganeta toplina in dejstvo, da sami kot otroci niso bili nikoli zares slišani. Čeprav vse skupaj zveni precej lahkotno, Spencer navdih črpa iz jazza in klasike ter uporablja sofisticirane harmonske prijeme.
