Potopisnih oddaj smo že vajeni. Prav tako smo vajeni National Geographica in njegovih dokumentarnih potopisov. Tokrat pa ta v sodelovanju z Bloombergom prinaša nekaj novega – serijo Neskončno raziskovanje s Hannah Fry, v kateri britanska matematičarka razkriva vzorce in povezave, ki oblikujejo naš svet. Potuje po različnih državah in raziskuje, kako geografija, podnebje, zgodovina in kultura vplivajo na identiteto narodov.
Med drugim poskuša odgovoriti na vprašanja, kako so gore oblikovale usodo Španije, analizira prometno kulturo v Hošiminhu, razkriva skrivnosti, skrite v geometriji Partenona, na Irskem pojasnjuje srfersko kulturo, konjske dirke in moč pripovedništva, v Južni Koreji pa svet e-športa, taekwondoja, kimčija in potapljačic iz Čedžuja.
Šest držav, ogromno vprašanj
»Serija je sicer potopisna, a se razlikuje od klasičnih potopisov. Ne gre le za to, ali je neko mesto lepo ali zanimivo, temveč za razumevanje sil, ki oblikujejo posamezne države – politično, kulturno, geografsko in zgodovinsko. V vsakem delu obiščem manj znane kraje in poskušam razumeti, kaj resnično poganja neko državo. To ni Idiot abroad (Idiot v tujini), ampak bolj Nerd abroad (Piflar v tujini). In če bi mi dovolili, bi serijo res tako poimenovala,« pravi.
»Želeli smo ustvariti serijo, ki bi gledalcu dala občutek, kot da gre z menoj na počitnice. Se pravi, da spremlja nekoga, ki nenehno postavlja vprašanja – včasih nepomembna, včasih velika – in vedno razmišlja filozofsko, zgodovinsko, geografsko in analitično. Obljubiti, da bom dešifrirala svet, bi bilo verjetno preveč ambiciozno, lahko pa obljubim, da bom postavila zanimiva vprašanja in ponudila nekaj možnih odgovorov,« je v pogovoru za Nedeljski dnevnik povedala 41-letna znanstvenica, avtorica in televizijska voditeljica Hannah Fry, ki je letos postala prva profesorica za javno razumevanje matematike na Univerzi v Cambridgeu ter predsednica Inštituta za matematiko in njeno uporabo. Pred tem je delovala na University College London, kjer je raziskovala matematiko mest in prostorske vzorce človeškega vedenja.
V seriji National Geographica je avtorica obiskala šest držav – Španijo, Vietnam, Grčijo, Južno Korejo, Irsko in Islandijo. Skozi osupljive pokrajine in živahna mesta, pa tudi stran od turističnih poti, je poskušala odkriti zanimive lokalne zgodbe ter nepričakovane posebnosti zgodovine in geografije, ki razkrivajo, kaj vsak kraj dela zares edinstven.
Obstoj kljub razlikam
»Ko potujem po različnih državah, opažam vzorce. Eden glavnih, ki se ponavlja v vsaki epizodi, je način, kako se države poskušajo sprijazniti s svojo preteklostjo, hkrati pa gledajo naprej. Starodavna Grčija je klasičen primer – živi v senci svoje veličastne preteklosti, ki je svetu dala ogromno. To močno oblikuje sodobno grško identiteto, a hkrati se Grki želijo vsaj deloma oddaljiti od nje, da bi lahko bili sami svoji. Najti morajo način, kako ostati zvesti svoji zgodovini, ne da bi jih ta povsem določala,« pravi Fryeva in kot drugi primer izpostavi Vietnam. »To je država, ki ne želi pozabiti svoje vojne preteklosti, a se je morala naučiti živeti naprej, da bi lahko delovala v sodobnem svetu. Takšni primeri kažejo, kako zgodovina in geografija skupaj oblikujeta sodobno identiteto narodov,« pojasnjuje in dodaja, da verjame, da geografija močno vpliva na oblikovanje kulture.
»Španija leži na križišču sveta – Evropa s severa, Afrika z juga, ob strani pa Atlantski ocean, prek katerega so Španci nekoč osvojili Ameriko. Toda znotraj države je teren zelo gorat, kar je prispevalo k razvoju izrazito različnih regij, ki so pogosto tekmovale med seboj. Zato so nastale močne lokalne kulture in identitete, ki vplivajo na hrano, jezik in navade – recimo človeški stolpi v Kataloniji so povsem lokalna posebnost. Zaradi tega je Španija bolj skupek manjših svetov kot ena sama homogena država. Obstaja kljub razlikam, ne zaradi njih,« pojasnjuje matematičarka.
Na vprašanje, ali so ljudje, ki živijo v geografsko manj zahtevnih državah, zato manj zanimivi ali manj trdoživi, se zasmeji: »Ne vem, to je zelo dobro vprašanje. Nisem posnela nobene epizode v 'dolgočasni' državi. To bi morala storiti v naslednji sezoni, morda na Nizozemskem, da vidim, kaj bom odkrila o tamkajšnjih ljudeh. Mislim pa, da ljudje vedno prilagodijo svoj značaj okolju, v katerem živijo – in res je, da nekateri zaradi svojega okolja preživijo več bojev kot drugi.« Za konec, premiera šestdelne serije Neskončno raziskovanje s Hannah Fry bo 9. novembra ob 23. uri na programu National Geographic.
