Ko sosed zažene svojega willysa jeepa, se tega zave celotna ulica. Ne verjamem, da mu kdo to zameri. Opazovanje tega legendarnega avtomobila v akciji je prava radost. Ni pa vsak jeep dejansko jeep. To bi lahko rekli tudi za compassa. Čeprav so nastali pod znamko Jeep, ki je neposredni dedič willysa jeepa, prvi compassi, ki so odpeljali iz tovarne leta 2006, niso bili mišljeni kot resni terenci. Namenjeni so bili širjenju znamke med nove kupce, ki z avtom premagujejo zlasti prepreke lepo urejenih predmestnih cest, s kakšno hitrostno oviro tu in tam. Pogon na štiri kolesa je prišel kasneje, videz pa je ciljal bolj v smeri uglajenosti kot robatosti.
Tretja generacija jeepa compassa je spremenila oblikovalsko logiko. Namesto ukrivljenih linij so se vrnili ostri koti. Nič mehkužnosti, popolna robustnost. Ampak avto kljub temu ni sorodnik willysa jeepa. Če kaj, je z dolžino 4,55 metra bliže povečani in nekoliko bolj dolgočasni izvedbi Fiatove pande.
Podobnost s pando je bila med testom celo tako problematična, da sem ljudem večkrat pomotoma rekel, da vozim fiata compassa. Tudi ko sem se zavedel, kaj počnem, asociacija ni želela stran. Pa je bila dokaj nepoštena. Ko odmisliš podobnosti zunanjega dizajna, je jasno, da compass ni fiat panda. V resnici je dosti bliže Citroënovemu C5 aircrossu, s katerim si dejansko deli platformo in še nekaj drugih tehničnih podrobnosti.
Gre torej za kombinacijo več Stellantisovih avtomobilov. Le nekaj manjka. Kaj? Pogon na vsa štiri kolesa oziroma tisto, kar je zgodovinsko jeepa delalo jeepa. Je pa res, da je compass glede tega dejansko ostal zvest izvornemu compassu. Tudi v tem, da je šele kasneje, v drugi polovici tekočega leta, prišla različica s štirikolesnim pogonom. A to je, podobno kot pri bolj »lifestyle« avengerju, električni avto, testiral pa sem bencinskega blagega hibrida s prednjim pogonom.
Vendar nadaljujmo z notranjostjo. Tu avto deluje še najbolj ekspedicijsko. Materiali so robustni in dokaj naklonjeni enostavnemu čiščenju. Avto ni nališpan, čeprav povsod skriva nekaj skritih simbolov Jeepovega porekla. Hkrati pa notranjost ni digitalna puščava. Najdemo vse ključne elemente, ki jih v avtu po evropskem okusu pričakujemo. Dizajn linij je tudi posrečeno dinamičen. Vse skupaj na fotografijah zakriva, da materiali niso prestižni. Hkrati niso ceneni. Nekaj gumbov je. Zlasti na volanu. Je pa za podrobnosti urejanja klime treba posegati po sredinski tablici.
Na zadnji klopi je medtem dovolj prostora v širino in dolžino. Za udobje nog in enostavno montiranje otroških stolčkov poskrbi medosna razdalja 2,78 metra, za realno možnost treh odraslih zadnjic v vrsti pa 1,94 metra širine. Tudi pogled skozi zadnja vrata zadovolji. Tam najdemo 550 litrov prtljažnega prostora, kar je dovolj. S podrto zadnjo klopjo prostor naraste na 1561 litrov. Zadošča za kak kos pohištva. Predvsem pa je praktično, da je prtljažnik oblikovan z ravnimi linijami. To pomeni nič lažnih litrov, temveč poln izkoristek prostora, kar je velik plus.
Zdaj pa k voznim lastnostim. Tu stvari postanejo zapletene. Avto poganja 1,2-litrski trivaljni bencinski hibrid s 145 sistemskimi konji (106 kW) in 230 Nm sistemskega navora. Prazen avto medtem tehta 1661 kilogramov. To pomeni, da ni govora o kakšnem poskočnem športniku. Najvišjo hitrost sicer doseže pri 195 km/h, a do stotice potegne v dokaj ležernih 10 sekundah.
Pri pospeševanju bencinskemu motorju na pomoč priskoči elektromotor, solidno delo pa opravi menjalnik, ki skrbi, da je vožnja tekoča. Ne pričakujte preveč na avtocesti med natovorjeno vožnjo na dopust. Avto je bolj za umirjene voznike. Ni pa nujno, da je pisan na kožo voznikom, ki iščejo maksimalno udobje. Vzmetenje je nastavljeno bolj čvrsto kot pri C5 aircrossu, ni pa niti preveč trdo. Išče neko srednjo mero, ki se ji za moj okus tudi približa. Načeloma je bila vožnja s compassom po mestu in regionalnih cestah čisto prijetna. Je pa pomembno, da človek ne pričakuje stroja za premagovanje brezpotij, pa tudi ne vozila za zahtevnejše cestne razmere. Tudi tiste nastavitve za sneg in blato, ki jih ponuja compass, so bolj previdne nastavitve elektronike, ki skrbi za preprečevanje zdrsov prednjih koles. Poraba medtem ni grešna. Med testom je kazala okoli 6 litrov na 100 kilometrov.
Kaj torej je Compass? No, v osnovi gre za kovinsko iglo, ki se vrti v krogu in kaže, kje je sever oziroma prava pot. Morda kompas sam po sebi ni cilj in niti prava pot, je pa še vedno koristen pripomoček v rokah tistih, ki potrebujejo prav njegove sposobnosti. Podobno velja za compassa. Problem je le, da to, kar ponuja, danes ponuja ogromno avtomobilov. Med njimi se izgubi, tako da ne veš takoj, ali je jeep, fiat ali pa celo citroën. In še kakšen drug bi se našel. Ima pa lastno ceno. Začne se pri 32.490 evrih.
