Še pred desetletjem je bila ideja, da avtomobila morda ne bomo več kupovali, temveč ga uporabljali kot storitev, precej futuristična. Danes tak scenarij počasi postaja realnost: avtomobilska industrija razvija naročniške modele, mesta vlagajo v souporabo vozil, uporabniki pa vse pogosteje računajo, koliko jih lastništvo sploh zares stane.
Mobilnost se torej postopoma približuje modelu, ki ga že poznamo iz sveta digitalnih storitev: dostop do avtomobila namesto pravega lastništva. V industriji se vse pogosteje govori o konceptih, kot sta mobilnost kot naročništvo in avto kot naročništvo, ki predvidevata, da bi uporabnik mobilnost plačeval podobno kot danes mobilni paket ali pretočne platforme.
Razlogov za premik je več. Stroški lastništva avtomobila rastejo, elektrifikacija zmanjšuje prihodke proizvajalcev iz servisov, digitalizacija pa omogoča stalno povezane avtomobile in nove poslovne modele. Avtomobil se tako vse bolj spreminja iz izdelka v storitev.
Tudi v Sloveniji tak pristop ni več novost. Sistem souporabe električnih vozil Avant2Go letos praznuje že deset let delovanja. V tem obdobju, torej v desetih letih, je bilo po vsem svetu veliko vlaganja na področju ozaveščanja in miselnosti na trgu: od lastništva vozila do najema, ko ga potrebuješ, in od »fosilnih« vozil do 100-odstotno električnih, ki lokalno ne povzročajo škodljivih izpustov. »Opažamo, da so ljudje danes že precej bolje ozaveščeni pri svoji izbiri mobilnosti, zato imamo med uporabniki poleg posameznikov tudi veliko podjetij in javnih služb,« pove Matej Grošelj iz AvantCar, podjetja, ki pri nas vodi Avant2Go. »Kljub temu trenutno še ne delujemo z naročniškim modelom, ampak stranka za storitev plača le, če in kadar jo uporablja. Glede na to, da mobilnost posameznika in družbe vse bolj postaja infrastruktura, v prihodnosti vidimo potencial tudi za naročniške poslovne modele, podobno kot na primer pri telekomunikacijah,« meni Grošelj.
Trenutni uporabniki souporabe vozil so že zdaj zelo različni, tako starostno kot tudi glede potreb, ki nihajo od zasebne do poslovne uporabe. »Osnovna logika souporabe so krajši najemi, ki pokrivajo večino dnevnih potreb posameznikov in podjetij. Bistveno je, da uporabnik plača le, kolikor porabi in lahko na ta način nadzira svoje stroške mobilnosti,« souporabo pojasni Grošelj. »Ker vse, od rezervacije vozila do plačila, ves čas poteka prek aplikacije, kjer so vsi podatki v realnem času, je sama uporaba precej preprosta. Uporabniki pa imajo znotraj aplikacije seveda tudi več rešitev za daljše najeme, s čimer je pokrit širok spekter potreb. Na voljo za najem so celo dostavniki, kar marsikomu pomaga pri prevozu večjega tovora. Vsekakor pa te raznolike možnosti prinašajo velike prihranke in udobje, tako posameznikom kot tudi podjetjem in drugim organizacijam,« dodaja. Posamezniki, ki že leta prisegajo na souporabo vozil, so zagotovo tudi ciljni uporabniki za morebitno uvedbo naročniškega modela.
Ekonomika souporabe in sprememba navad
Temeljni razlog za rast souporabe je ekonomika. Povprečni mesečni strošek lastništva avtomobila v EU se namreč približuje tisoč evrom, vozilo pa več kot 90 odstotkov časa stoji parkirano. Ta podatek pogosto služi kot simbol neučinkovitosti lastništva: draga naprava, ki večino časa miruje.
Souporaba in naročniški model ponujata drugačno logiko. Namesto plačevanja amortizacije, zavarovanja, servisov in parkiranja uporabnik plača le uporabo. Pri AvantCar verjamejo, da prihodnost mobilnosti gravitira od lastništva k najemniški mobilnosti. »To lahko učinkovito storimo skozi nove poslovne modele, ki jih podpirata digitalizacija in trajnostni pristop. Ti uporabniku nudijo podobno svobodo, kot jo zaznavajo pri lastništvu,« meni Grošelj in dodaja, da je ključ do hitrejše spremembe ozaveščanje o realnih stroških mobilnosti, povezovanje z javnim prometom ter zakonodaja, ki bi tovrstne rešitve spodbujala. »V širokem pomenu bo lahko souporaba 'prevoza' postala infrastruktura svetovne mobilnosti s prehodom čedalje večjega dela družbe, saj bosta s tem ekonomija obsega in večja gostota ter širša dostopnost mobilnosti še bolj poenostavili in stroškovno razbremenili uporabnike,« dodaja.
Kako bi lahko izgledala naročnina
Če je danes souporaba prvi korak, bi bil naslednji logični korak naročniški model mobilnosti. V praksi bi to pomenilo, da uporabnik ne bi več kupil avtomobila, temveč bi imel mesečni paket mobilnosti – podobno kot danes potekajo pretočne storitve in DVD ploščkov praktično ne kupujemo več.
Tak paket bi lahko vključeval določeno število kilometrov na mesec, dostop do različnih tipov vozil ter vse stroške, ki danes spremljajo lastništvo: zavarovanje, registracijo, servis, pnevmatike in energijo. Uporabnik bi prek aplikacije izbral vozilo, ki ga potrebuje v tistem trenutku: manjši mestni avtomobil za vsakodnevne opravke, večje družinsko vozilo za vikend ali dostavnik za selitev.
V takšnem sistemu avtomobil ne bi bil več stalno parkiran pred blokom ali hišo, temveč bi krožil med uporabniki. Eno vozilo bi lahko nadomestilo več zasebnih vozil, saj bi bilo v uporabi bistveno večji del dneva. Za uporabnika bi to pomenilo predvsem predvidljive stroške in fleksibilnost, za mesta pa manj parkiranih vozil in učinkovitejšo rabo prostora.
Pomembna razlika v primerjavi s klasično souporabo bi bil prav občutek stalnega dostopa. Če danes avtomobil naročimo, ko ga potrebujemo, bi naročniški model obljubljal, da je mobilnost vedno »v paketu« – podobno kot internet ali elektrika. Prav ta občutek stalne razpoložljivosti bi lahko nadomestil psihološki občutek varnosti, ki ga ljudje danes povezujejo z lastništvom. Takšen scenarij se za zdaj zdi najbolj realističen predvsem v večjih mestih, kjer je gostota uporabnikov dovolj velika, da sistem deluje učinkovito.
Kljub trendom popoln konec lastništva ni verjeten. V ruralnih okoljih avtomobil ostaja nujen, pomemben pa je tudi čustveni vidik: avto je za mnoge simbol svobode in identitete. Bolj verjetna je hibridna prihodnost, v kateri bodo mesta vse bolj temeljila na mobilnosti kot storitvi, na podeželju pa bo lastništvo ostalo pomembno še desetletja.
Paradoks sodobne mobilnosti je, da lahko z več dostopa do vozil dejansko zmanjšamo njihovo število na uporabnika. Tehnologija omogoča, da eno vozilo služi več ljudem, s čimer se povečuje učinkovitost celotnega sistema. Podjetja, kot je AvantCar, se zato vse manj vidijo kot ponudniki avtomobilov in vse bolj kot ponudniki mobilnostnih platform. Mobilnost se ne spreminja čez noč, vendar je smer jasna: avtomobil kot predmet ne bo izginil, toda avtomobil kot lastnina očitno počasi izgublja svoj primat.
