Med prvimi inovativnimi ženskami, ki so ugotovile, kako težko je s svojo zamislijo za udobnejšo mobilnost prepričati moške, je bila Mary Anderson. Pozimi leta 1903 je v New Yorku opazovala voznika tramvaja, kako se muči s snegom na vetrobranskem steklu. Moral je odpreti okno, da je sploh kaj videl. To pa je pomenilo, da je v potniško kabino spustil leden mraz. Andersonova je zgrabila beležko in narisala skico preprostega mehanizma – ročice z gumijastim rezilom, ki bi jo upravljali iz notranjosti vozila.
Podobno usodo je doživela Florence Lawrence, ena prvih filmskih zvezd nemega filma, ki je bila v zasebnem življenju strastna voznica in mehaničarka. Leta 1914 je izumila mehansko predhodnico smernikov – roko, ki se je ob pritisku na gumb dvignila z blatnika – ter zadnji znak »stop«, ki se je prikazal ob zaviranju. Ker svojih zamisli ni patentirala, so jih proizvajalci preprosto prevzeli. Lawrenceova zaradi statusa filmske zvezde niti ni iskala tehnične slave ali zaslužka, želela je le najti praktične rešitve za varnejšo in prijetnejšo izkušnjo za volanom.
Avtomobilsko inovativnost je imela v krvi. Njena mati, Charlotte Bridgwood, je malo kasneje, leta 1917, patentirala prvi električni brisalnik vetrobranskega stekla, a tudi njej z njim ni uspelo zaslužiti. Njeno delo je nadaljevala nemška inženirka Hella Mewis in v šestdesetih letih vodila razvoj prvih zanesljivih električnih sistemov za brisalnike. Pod njeno taktirko je nastal tudi mehanizem brisalnikov z več hitrostmi in intervalnim delovanjem, ki je postal standard v evropskih avtomobilih.
Drzni Evropejki
V Veliki Britaniji se je med prve inovatorke vpisala Dorothy Levitt. Leta 1906 je postavila ženski hitrostni rekord pri okoli 146 kilometrih na uro, bila pa je tudi polna nasvetov za druge voznice in jim pripravila celo priročnik. »Ženska mora razumeti svoj stroj prav tako dobro kot svoj dom,« je zapisala. Ženskam je med drugim svetovala, naj imajo med vožnjo pri sebi majhno ogledalo za opazovanje prometa za seboj. Ta preprosta zamisel je postala današnje vzvratno ogledalo.
Evropa je dala še eno drzno pionirko avtomobilizma. Leta 1927 se je nemška dirkačica Clärenore Stinnes kot prva odpravila na pot okoli sveta. V dveh letih je z avtomobilom znamke Adler prevozila več kot 40.000 kilometrov po cestah, ki so bile pogosto le kolovozi ali puščavske poti. Njena odprava je proizvajalcem in javnosti pokazala, kako robustni lahko postanejo avtomobili – in kako daleč lahko človeka pripelje nova tehnologija mobilnosti.
Preboj ameriških oblikovalk
Po drugi svetovni vojni je bilo konec obdobja največje avtomobilske romantike in eksperimentiranja. Boj za vpliv nad prihodnostjo avtomobilizma se je preselil v korporacije. V petdesetih letih je General Motors zaposlil skupino oblikovalk, znanih kot »Damsels of Design« oziroma Dame dizajna. Vodja oblikovanja Harley Earl je menil, da ženske pogosto bolje razumejo ergonomijo, rabo prostora in estetske preference kupcev. Med najslavnejšimi oblikovalkami GM so bile Suzanne Vanderbilt, Ruth Glennie in Peggy Sauer.
Izredno velik vpliv na sodobni dizajn avtomobilov je imela Fordova oblikovalka nizozemskega rodu Mimi Vandermolen, ki je pustila trajen pečat v razumevanju ergonomije notranjosti vozil. V avtomobilsko kabino je uvedla gumbe in stikala, ki jih je bilo mogoče prepoznati že s samim dotikom. To je vozniku omogočilo, da se je osredotočil na cesto pred seboj. »Če ne znaš uporabljati gumbov v avtomobilu, ti niti najboljši motor na svetu nič ne pomaga,« je razmišljala. »Želela sem se prepričati, da ima oseba za volanom nadzor nad strojem, ne pa obratno.« Prepričana je bila tudi, da bi z rešitvami za ženske rešili tudi moške težave v avtomobilu. Vsi, ki se danes pritožujemo nad neznosnostjo zaslonov na dotik, si lahko Vandermolnovo izberemo za svojo zavetnico.
Preboj žensk na vodilne položaje
V 21. stoletju so se ženske prebile do upravnih odborov. Mary Barra je leta 2014 postala prva ženska na čelu General Motorsa. V Evropi je Linda Jackson prevzela vodenje Peugeota v obdobju, ko je znamka potrebovala jasno identiteto. Pod njenim vodstvom se je znamka oblikovno konsolidirala, prodajni rezultati pa so se na ključnih trgih izboljšali.
V Sloveniji gre izpostaviti Sonjo Gole, ki je bila dolgoletna direktorica Adrie Mobil. Ko je leta 1996 prevzela vodenje podjetja, je imelo manj kot dvesto zaposlenih. V naslednjih desetletjih je skupaj z ekipo zgradila globalno prodajno mrežo in podjetje uvrstila med najprepoznavnejše evropske znamke avtodomov. Ima pa njena karierna pot tudi črno piko. Po upokojitvi je bila obsojena na štiri leta pogojne zaporne kazni zaradi sporne posojilne pogodbe med njo in podjetjem.
Šele v zadnjih letih se industrija resneje ukvarja tudi z razlikami med moškimi in ženskimi telesi pri prometnih nesrečah. Zahvale, da se je to sploh zgodilo, gre pripisati švedski raziskovalki Astrid Linder, ki je vodila razvoj prvega računalniškega in fizičnega modela ženskega telesa za simulacije trkov. Dolga desetletja so bili namreč varnostni sistemi zasnovani na podlagi povprečnega moškega telesa, kar je pomenilo, da so bile voznice v nesrečah statistično bolj izpostavljene poškodbam. Leta 2023 jo je BBC uvrstil med 100 najbolj navdihujočih žensk na svetu.
Ženske v sektorju sicer še vedno sestavljajo manj kot četrtino zaposlenih, a njihovega prispevka k razvoju avtomobilov ne bi smeli pozabiti. Vsakič, ko brisalniki očistijo vetrobransko steklo, se velja spomniti Mary Anderson. Ko pogledamo v vzvratno ogledalo, se spomnimo na Dorothy Levitt. Ko pa se z avtom odpravimo na pot, se lahko poklonimo tudi materi vseh voznikov in voznic – Berthi Benz, ki si je 5. avgusta 1888 kot prva drznila preizkusiti, ali je izum njenega moža koristen tudi za kaj bolj ambicioznega.
