Zgodba se začne ob koncu sedemdesetih let, ko je Saab že imel izkušnjo z modelom 99 turbo. Pri 900 so Švedi recept razširili in iz njega naredili avtomobil, ki je lahko služil kot družinski prevoz, poslovni avtomobil, zimski sopotnik in hkrati dovolj poseben stroj za ljudi, ki jim običajni nemški red ni bil dovolj zanimiv. Klasični 900 je nastajal do leta 1993, kabriolet še leto dlje, turbo izvedba pa je postala njegov najbolj prepoznavni obraz.
Drugačna logika
Saab 900 turbo je bil tehnično nenavaden že pod pokrovom. Dvolitrski štirivaljnik je bil vgrajen vzdolžno, nagnjen pod kotom, menjalnik pa je bil nameščen pod motorjem. Pogon je bil speljan na sprednji kolesi. To ni bila rešitev, ki bi jo izbrali zato, ker bi bila preprosta ali poceni. Bila je saabovska: samosvoja, nekoliko zapletena, a premišljena po logiki inženirjev.
Tudi turbo ni bil mišljen kot surovo dokazovanje moči. Saab ga ni izumil, ga je pa znal civilizirati. Sistem APC, Automatic Performance Control, je nadzoroval tlak turbine in zaznaval klenkanje motorja, zato je avto zmogel dobro delovati tudi z različno kakovostjo goriva. V času, ko je bila beseda turbo pogosto povezana z zamikom in nepredvidljivostjo, je Saab pokazal, da je lahko prisilno polnjenje tudi razumno, trpežno in uporabno. Moči je bilo, odvisno od izvedbe, od približno 145 do 185 konjskih moči. To se danes ne sliši pretresljivo, toda v osemdesetih je bil 900 turbo hiter avto. Še pomembnejši od številk je bil občutek: nekaj zadržanosti pri nizkih vrtljajih, nato pa odločen potisk, ko je turbina zares zadihala. Ni se vozil kot lahek športnik, temveč kot samozavesten avtomobil, ki najbolj prepriča na dolgih cestah, v slabem vremenu in pri prehitevanjih.
Oblika, ki je ni mogoče zamenjati
Tudi njegova zunanjost je bila posebna. Dolg nos, skoraj pokončen zadek, močno ukrivljeno vetrobransko steklo, nenavadna linija strehe in velika vrata prtljažnika so ustvarili silhueto, ki je ni mogoče zamenjati z ničimer drugim. Saab 900 turbo ni bil eleganten na italijanski način in ni bil strogo urejen kot BMW. Bil je funkcionalen, aerodinamično samosvoj in dovolj čuden, da je postal lep šele, ko si ga nekaj časa gledal.
Notranjost je nadaljevala isto zgodbo. Armaturna plošča je bila obrnjena proti vozniku, merilniki so bili pregledni, stikala logično postavljena, ključ pa je bil med sedežema. Ta podrobnost je postala ena najbolj znanih saabovskih posebnosti. Voznik naj ima stvari tam, kjer jih zares potrebuje, avtomobil pa naj bo varen, uporaben in malo drugačen. Najbolj zaželene so danes izvedbe turbo 16S, Aero oziroma v ZDA SPG. Te so imele 16-ventilski motor, aerodinamični paket, bolj čvrsto podvozje in zadržano, a bolj napadalno podobo. Kabriolet je dodal drugo plast mita: štirisedežni odprti Saab za ljudi, ki so hoteli veter v laseh, ne da bi se morali odpovedati udobju.
Kult razuma
Danes je 900 turbo zanimiv tudi zato, ker takšnih avtomobilov skoraj ni več. Bil je plod podjetja, ki si je še upalo razvijati rešitve po svoje. Ni bil brez napak. Rja je njegov velik sovražnik, menjalniki pri močnejših različicah ne marajo grobosti, pri zanemarjenih primerkih lahko težave povzročajo turbina, sistem APC, hladilni sistem in elektrika. Toda dober primerek še vedno deluje presenetljivo sodobno: prostoren je, udoben, dovolj hiter in poln značaja. Prav zato Saab 900 turbo ni zgolj star avto za ljubitelje nenavadnih znamk. Je spomin na čas, ko drugačnost v avtomobilski industriji ni pomenila le drugačne maske hladilnika ali večjega zaslona, ampak drugačno tehnično misel. Saab je znal narediti avtomobil, ki ni kričal, a je imel stališče. V svetu, v katerem je veliko avtomobilov postajalo vse bolj podobnih drug drugemu, je 900 turbo ostal samosvoj: dovolj hiter za samozavest, dovolj praktičen za vsakdan in dovolj čuden, da ga človek ne pozabi.
Morda je zato njegov kult tako trdoživ. Ne gre samo za nostalgijo po osemdesetih in armaturnih ploščah brez ekranov. Gre za idejo, da lahko avtomobil nastane iz prepričanja, ne iz ankete. Saab 900 turbo je bil avtomobil za ljudi, ki niso hoteli nujno izstopati, a niso hoteli pripadati množici. Njegova moč ni v pospešku, ampak v značaju.
