Slovenija je postala šesta država članica Evropske unije, ki je odobrila uporabo Teslinega naprednega sistema za pomoč pri vožnji, uradno imenovanega full self-driving (FSD) supervised. Tesla naj bi slovenskim lastnikom svojih vozil sistem začela uvajati prek brezžične posodobitve programske opreme. Ta omogoča samodejno krmiljenje, zaviranje in menjavo voznih pasov tako na avtocestah kot na mestnih ulicah.
Kljub imenu, ki obljublja zelo veliko, FSD supervised ni sistem popolnoma avtonomne vožnje, temveč po klasifikaciji SAE sodi v drugo od petih stopenj avtomatizirane vožnje. To pomeni, da odgovornost za nadzor nad vožnjo ostaja na vozniku. Mercedes-Benz, BMW in Honda imajo v posameznih državah pod določenimi pogoji homologirane tudi sisteme tretje stopnje, pri katerih lahko voznik v času delovanja sistema pod predpisanimi pogoji odvrne pogled od ceste.
Kako deluje FSD in kaj so njegove omejitve?
Teslin FSD pri zaznavanju okolice ne uporablja radarja ali lidarja, temveč se zanaša predvsem na kamere in računsko obdelavo njihovih posnetkov. Delovanje sistema lahko zato otežijo zlasti razmere, ki so zahtevne za kamere, denimo umazane leče, močno sneženje, naliv ali slabša vidljivost. Težave ima tudi s situacijami, ko so nevarni predmeti izven vidnega polja kamer.
Eno ključnih varnostnih vprašanj Teslinega sistema pa je zahteva po stalni pozornosti. Voznik mora namreč biti pripravljen prevzeti nadzor tudi v situacijah, ko sistem nepričakovano odpove ali se znajde pred okoliščinami, ki jih ne zna ustrezno obravnavati. Prav ste prebrali: ko sistem ne zna rešiti situacije, jo mora rešiti človek, tudi če gre za kritično situacijo tik pred trkom. Pri tem je pomembno poudariti, da je reakcijski čas človeka po daljšem obdobju neaktivnosti lahko celo daljši, kot bi bil pri vozniku, ki ves čas sam aktivno upravlja vozilo.
Slovenski lastniki tesel se prav tako ne morejo nadejati, da bodo med vožnjo lahko počeli nekaj povsem drugega. Čeprav so na začetku delovanja Teslinega avtopilota nekateri vozniki vozilu res prepustili popoln nadzor in medtem brali knjige, gledali filme in še kaj, to danes ni več mogoče. Tesla je v odziv na kritike uvedla stroge ukrepe. V avtomobilih so nameščene kamere, ki spremljajo položaj oči in glave voznika. Če ta pogleda vstran, se sprožijo vizualna in zvočna opozorila (»Bodite pozorni na cesto«). Če voznik ta opozorila večkrat prezre, bo avtomobil FSD do konca vožnje onemogočil. Če voznik zbere preveč takšnih »kazenskih točk«, Tesla njegov dostop do FSD začasno v celoti onemogoči. Se pa še danes v ZDA večkrat zgodi, da so vozniki močno vinjeni ali okajeni in nezmožni za izvajanje nadzora. Kamere tega ne zaznajo.
Zavajajoče poimenovanje
Vprašanje varnosti in statistike Teslinega FSD medtem ostaja predmet razprav. Tesla v svojih poročilih navaja, da njena vozila z vklopljenim sistemom prevozijo več kilometrov med trki kot vozila brez aktivnega FSD. Pri takšnih podatkih pa je potrebna previdnost. Gre za statistiko, ki jo zbira in metodološko opredeljuje sama Tesla. Poleg tega primerjava med različnimi skupinami voznikov ni nujno neposredno primerljiva. Kritiki zlasti opozarjajo, da vozniki Teslin sistem uporabljajo v bolj varnih okoliščinah in ob ugodnejših vremenskih pogojih, medtem ko vozniki, ki FSD ne uporabljajo, vozijo v vseh pogojih, tudi zelo neugodnih.
Že samo poimenovanje full self-driving pa je bilo v ZDA predmet sodnih sporov in kritik regulatorjev. Predvsem zaradi očitkov, da ime ustvarja vtis večje stopnje avtomatizacije, kot jo sistem dejansko zagotavlja. Tesla danes sistem uradno označuje kot FSD supervised, torej sistem pod nadzorom voznika.
Pogoste napake FSD
Razlike med avtonomnim sistemom in sistemom pod nadzorom človeka se morajo zavedati tudi lastniki tesel. Deloma zato, da ne bodo razočarani nad zmožnostmi in omejitvami sistema, ko bo začel delovati, predvsem pa zaradi lastne varnosti in varnosti vseh drugih udeležencev v prometu, če se bodo znašli v situaciji, ko bo sistem zatajil.
Znane so tudi nekatere značilne napake sistema. Med njimi so nepotrebna oziroma nenadna zaviranja, ko avtomobil zazna nekaj, česar voznik ne prepozna kot oviro, ter napačna interpretacija senc, prometnih znakov, luči in dogajanja ob cesti. FSD lahko pri menjavi voznega pasu tudi okleva, predolgo drži vklopljen smernik ali nameravano menjavo prekine. Težave se lahko pojavijo tudi pri bolj zapletenih prometnih situacijah, denimo pri določanju prednosti, razumevanju semaforjev, izbiri smeri vožnje ali ocenjevanju položaja drugih vozil.
Poseben izziv predstavljajo še kompleksna križišča, ceste z več prometnimi pasovi in območja z nejasnimi talnimi označbami. Izziv mu včasih predstavljajo tudi nenavadne prometne okoliščine, kot so gradbišča, začasne prometne ureditve, zapore, nenavadno postavljena vozila, policisti na cesti ali nepričakovane ovire. Prav zaradi takšnih primerov mora biti voznik med uporabo FSD ves čas pozoren in pripravljen posredovati.
