Prejšnji aygo X je bil simpatičen mestni avtomobil, ki se je na ozkih ulicah počutil kot doma, zunaj njih pa je hitro pokazal svoje omejitve. Litrski trivaljnik z 72 konjskimi močmi ni bil le počasen, temveč je pri odločnejšem pospeševanju zahteval precej potrpežljivosti. Prenovljeni model je zamenjal skoraj vse, kar je bilo pod motornim pokrovom, in pri tem dobil povsem drugačen značaj.
Zdaj ga poganja 1,5-litrski polni hibrid, ki si ga deli z yarisom. Bencinskemu trivaljniku pomagata elektromotor in majhna litij-ionska baterija, sistemska moč pa znaša 85 kilovatov oziroma 116 konjskih moči. Ker avto tehta le nekaj več kot 1,1 tone, je učinek zelo opazen. Do stotice pospeši v 9,2 sekunde, kar je več kot pet sekund hitreje kot prej, največja hitrost pa znaša 172 kilometrov na uro.
Številke sicer ne napovedujejo športnega avtomobila, vendar aygo X to niti ne poskuša biti. Pomembneje je, da se z mesta odzove hitro, brez oklevanja sledi mestnemu prometu in omogoča precej bolj sproščeno vključevanje na hitro cesto. Prehitevanja ni treba več načrtovati več ovinkov vnaprej, vožnja po avtocesti pa ni več kazen.
Najboljši tam, kjer je najmanj prostora
Aygo X ostaja izrazito mestni avtomobil. V dolžino meri manj kot 3,8 metra, obračalni krog je majhen, položaj za volanom pa nekoliko višji kot v klasičnih mestnih malčkih. Preglednost naprej je dobra, velika zunanja ogledala pa pomagajo pri manevriranju. Manj prijazen je pogled nazaj in vstran, saj ga omejujeta zajetna zadnja stebrička.
Hibridni sistem svoje delo večinoma opravlja neopazno. Pri počasni vožnji pogosto ugasne bencinski motor, speljevanje je tiho in mehko, prehodi med električnim in bencinskim pogonom pa so uglajeni. V mestu je mogoče velik del poti prevoziti z ugasnjenim motorjem, zato se lahko poraba spusti tudi pod tri litre. Na običajnih regionalnih cestah se giblje okoli štirih litrov, pri avtocestnih 130 kilometrih na uro pa je treba računati na približno 5,5 do šest litrov.
Takrat se pokaže tudi manj prijetna stran pogona. Ob močnem pritisku na plin menjalnik e-CVT požene trivaljnik v visoke vrtljaje, njegov glas pa prodre v kabino. Hrup ni več tako izrazit kot pri starejših Toyotinih hibridih, vendar pogonski sklop še vedno najraje sodeluje z voznikom, ki pospešuje tekoče in predvideva promet.
Oznaka GR sport prinaša drugače nastavljene vzmeti in blažilnike, nekoliko ostrejši servovolan ter posebna 18-palčna platišča. Motor je enak kot pri vseh drugih različicah. Aygo zato ni pomanjšani GR yaris, je pa v ovinkih dovolj lahkoten, neposreden in igriv, da vožnja ni dolgočasna. Nagibanja je malo, smer ohranja presenetljivo zanesljivo, na slabši podlagi pa čvrstejše vzmetenje in velika kolesa občasno prenesejo udarec v kabino.
Štirje sedeži, vendar predvsem za dva
Spredaj je prostora dovolj tudi za višja potnika. Sedeža sta udobna, upravljanje pregledno, pohvalo pa si zaslužijo fizična stikala klimatske naprave in vrnitev vrtljivega gumba za glasnost. Večino povezljivosti zagotavlja 10,5-palčni osrednji zaslon, pred voznikom je sedempalčni digitalni merilnik. Notranjost je dobro sestavljena, vendar trda plastika in nepokrite kovinske površine vrat težko upravičijo ceno najdražje različice.
Zadaj je zgodba precej drugačna. Vrata so majhna in se odprejo pod skromnim kotom, zato je vstop neroden, nameščanje otroškega sedeža pa zahteva nekaj spretnosti. Prostora za kolena odraslih skoraj ni, zadnji šipi se zgolj odpirata navzven. Aygo X ima štiri sedeže, toda v resnici je najbolj prepričljiv kot avtomobil za dva, ki lahko občasno prepelje še dva otroka.
Prtljažnik sprejme 231 litrov. Za vsakdanje nakupe ali dva manjša kovčka zadostuje, motita pa visok nakladalni rob in stopnica, ki nastane po podiranju zadnjih naslonjal. Pohvalno je, da vgradnja hibridnega pogona ni zmanjšala njegove prostornine; pogonska baterija je nameščena pod zadnjo klopjo.
Aygo X hybrid je tako postal eden redkih avtomobilov, pri katerih prenova resnično spremeni značaj. Je hitrejši, tišji, varčnejši in uporabnejši zunaj mesta, ne da bi izgubil okretnost, zaradi katere je bil zanimiv že prej. Težava nastane pri ceni. Za bogato opremljeni GR sport je treba odšteti približno 25.500 evrov, s čimer se nevarno približa večjemu in prostornejšemu yarisu z enakim pogonom.
Razumsko je yaris skoraj vedno boljša izbira. Aygo X GR sport pa nagovarja tiste, ki ne potrebujejo več avtomobila, ampak si želijo prav tako majhnega, drznega in varčnega mestnega posebneža. Njegova največja odlika zato ni le poraba, temveč dejstvo, da majhnost znova predstavlja prednost in ne opravičilo.
