Gre za test, ki deluje kot presejalna metoda za iskanje majhnih, nevidnih sledi krvi v vzorcu blata, ki jih zazna le laboratorijski test, s prostim očesom pa jih običajno sploh ne opazimo. Prisotnost krvi kaže na vir krvavitve nekje v prebavnem sistemu med požiralnikom in danko, poroča portal ordinacija.hr.
Čeprav lahko kri v blatu kaže na različne težave, kot so razjede, vnetne črevesne bolezni, divertikuloza in hemoroidi, je najpomembnejša vloga testa zgodnje odkrivanje raka debelega črevesa in danke ter predrakavih sprememb, znanih kot polipi. Gre za preprost test, ki ga lahko opravimo doma in ne zahteva takojšnjega obiska pri zdravniku, predstavlja pa prvi in pogosto najpomembnejši korak pri preprečevanju razvoja bolezni.
V zgodnjih fazah ni znakov
Glavni razlog, da se test v zadnjih letih izvaja vse pogosteje, je porast raka debelega črevesa, ki je eden vodilnih vzrokov smrti po vsem svetu. Krvavitev iz tumorja ali polipa lahko traja več let, vendar so količine krvi tako majhne, da ostanejo neopazne. Prav zato je redno presejanje ključnega pomena.
V zgodnjih fazah rak debelega črevesa praviloma ne povzroča težav. Bolezen ne povzroča bolečin, opaznih sprememb pri odvajanju blata ali vidne krvi, kljub temu pa tumorji ali predrakavi izrastki že lahko povzročajo nevidne krvavitve.
Slovenija: zaradi te bolezni bi lahko umrlo 200 ljudi manj
V Sloveniji že dlje časa deluje državni presejalni program Svit, namenjen moškim in ženskam med 50. in 74. letom, ki jim vabilo na testiranje pošljejo vsaki dve leti. V okviru programa udeleženci doma z imunokemičnim testom (FIT) odvzamejo vzorce in jih po pošti pošljejo v analizo.
Če bi se v program vključilo vsaj 70 odstotkov povabljenih, bi v Sloveniji vsako leto zaradi raka debelega črevesa in danke umrlo vsaj 200 ljudi manj. Do 70 odstotkov bolezni namreč odkrijejo v zgodnji fazi, ko onkološko zdravljenje pogosto sploh ni potrebno. V programu Svit v Sloveniji letno skupno obravnavajo okoli 600 ljudi.
