Priznati ali ne debelost kot bolezen samo po sebi in ne zgolj kot dejavnik tveganja za druge bolezni, kot so sladkorna bolezen, bolezni srca, možgansko kap in tudi nekatere vrste raka, je vprašanje, ki že dlje časa deli strokovno javnost. Čeprav dokazov, da lahko debelost privede do izjemno slabega zdravja, ne manjka, v zaključek ne smemo prehitro skakati. Zakaj? Ker živi tudo veliko ljudi s prekomerno telesno težo, ki nimajo zdravstvenih težav, kar napeljuje na sklep, da debelosti same po sebi ne bi smeli obravnavati kot bolezen.
Zdravstvene težave ključna ločnica
Razprave o debelosti kot bolezni so postale zanimivejše za širšo javnost s prihodom zdravil za hujšanje z učinkovino semaglutid (poznani pod imeni ozempic ali wegovy), ki posnemajo delovanje hormona GLP-1. Kot vemo, gre za hormon, ki igra ključno vlogo pri uravnavanju apetita in praznjenju želodca.
Do prihoda omenjenih zdravil so bile možnosti za zdravljenje debelosti zelo omejene: odpravljanja debelosti so se lotevali po formuli, ki je v grobem sledila manj prehranjevanju in več gibanju. Pri ljudeh, pri katerih omejevanje vnosa odvečnih kalorij in več gibanja ni prineslo želenih rezultatov ali pa zanje tradicionalen pristop ni deloval zaradi drugih medicinsko podanih razlogov, je v poštev prišla skrajnejša možnost operativnega zdravljenja debelosti s pomočjo bariatrične kirurgije. Gre za poseg v pacientova prebavila z zmanjšanjem volumna želodca oziroma spremembo strukture prebavnega sistema, ki ima cilj omejevanje vnosa hrane ali zmanjšanja absorpcije hranil v telesu.
Zakaj so zaradi zaradi zdravil za hujšanje spet aktualne razprave o zdravljenju debelosti? Ker je to pomembno za smiselno in pravično postavljanje strokovnih standardov, kdo med predebelimi ljudmi je kandidat za predpisovanje zdravila in kdo (še) ne.
Bolj kot ne po naključju smo odgovor dočakali v teh dneh. Skupina 56 zdravstvenih strokovnjakov in raziskovalcev, ki se je z vprašanjem diagnosticiranja debelosti ukvarjala že pred odobritvijo zdravil GLP-1 za hujšanje, je namreč zaključila, da debelost ni vedno bolezen. V poročilu, objavljenim v reviji The Lancet Diabetes and Endocrinology, poziva k bolj natančni opredelitvi debelosti ter uvajanju novih diagnostičnih standardov. V ospredju nove opredelitve je ločnica, kdaj debelost postane patološka.
Ali kot zapišejo v poročilu, da bi zdravniki morali ljudi z debelostjo razdeliti v dve kategoriji: tiste s »klinično debelostjo«, katerih teža povzroča zdravstvene težave ali vpliva na njihove vsakodnevno dejavnosti, in tiste s »predklinično debelostjo«, ki so na podlagi krvnih preiskav in drugih ocen zdravi. Zdravljenja za izgubo telesne teže bi morala biti široko dostopna vsem ljudem, pri katerih prekomerno telesno težo spremljajo zdravstveni zapleti.
Indeks telesne mase ne zadošča
V novem poročilu strokovnjaki opredelijo debelost kot bolezen, pri čemer indeks telesne mase (ITM) ne zadošča kot edini kriterij za njeno opredelitev. Kako to razumeti?
Indeks telesne mase (ITM) je običajna meritev za opredelitev debelosti, ki omogoča določitev kategorije zamaščenosti telesa pri posamezniku s pomočjo podatkov o njegovi telesni višini in teži. Indeks je mogoče izračunati zelo enostavno (telesno težo se deli s kvadratom telesne višine), za dosego kriterija debelosti pa mora ITM presegati 30.
Težava se pojavi pri delu ljudi z visokim ITM, ki ne kažejo znakov slabega zdravja. Še več: zaradi poenostavljene klasifikacije v kategorijo debelih lahko padli tudi mišičasti športniki. Kot nadaljnjo pomanjkljivost indeksa stroka izpostavlja še, da ne upošteva porazdelitve maščobe v telesu. Številne znanstvene študije so pokazale, da trebušna maščoba prinaša več zdravstvenih tveganj kot maščoba v stegnih ali bokih. Trebušna oziroma visceralna maščoba je shranjena okoli notranjih organov in jo povezujemo s tako imenovano jabolčno obliko telesa predstavlja za zdravje večje tveganje od podkožne maščobe, ki je shranjena tik pod kožo pri t.i. hruškasti obliki telesa.
Potrebno zdravljenje ali le več discipline?
Nanizane pomanjkljivosti je tako imenovana Lancetova upoštevala v svojih novih priporočilih. Po njihovem mnenju bi bilo potrebno za postavitev klinične debelosti kot novo opredeljene diagnoze uporabiti širša merila od meritve ITM, vključno z analizo telesne sestave in oceno posameznikovega splošnega zdravja.
Kaj to pomeni v praksi? Meritvam, ki se uporabljajo za izračun ITM, bi morali po mnenju komisije dodati še tretjo meritev: obseg pasu, razmerje med pasom in boki ali razmerje med pasom in višino. K temu dodajajo, da je neposredno merjenje telesne maščobe z naprednimi sodobnimi napravami za likovno diagnostiko še boljša metoda od izračuna ITM.
Če posodobljeni izračuni posameznika pokažejo, da je debel, so za postavitev diagnoze klinične debelosti potrebni tudi objektivni znaki in simptomi zmanjšane funkcije organov ali zmožnosti izvajanja vsakodnevnih dejavnosti – kot so kopanje, prehranjevanje in oblačenje. Med 18 diagnostičnimi merili, ki jih opredelila komisija, je za postavitev diagnoze klinične debelosti potrebna prisotnost znakov, kot so zasoplost, bolečine v kolenih ali kolkih ter z debelostjo povezane težave s srcem, jetri, ledvicami, sečilnim in reproduktivnim sistemom. Kdor teh simptomov nima, se pri njem obravnava predklinična debelost.
Zakaj? Čeprav ti ljudje niso bolni, je pri njih povečano tveganje za razvoj klinične debelosti in s tem povezanih bolezni, vendar ta skupina ljudi ni med kandidati za takojšnje zdravljenje z zdravili za hujšanje. Namesto zdravljenja so zanje primerni nasveti za hujšanje in spremljanje njihovega zdravstvenega stanja. Do zdravil za hujšanje bi lahko bili upravičeni le ob prisotnosti drugih dejavnikov tveganja, kot je skrb vzbujajoča družinska anamneza bolezni, povezanih z debelostjo.
Kaj sledi? Najprej je treba priti do številk in podatkov, koliko danes debelih ljudi ustreza novemu kriteriju klinične debelosti in bi posledično potrebovali zdravljenje. Po besedah profesorja Rubina predhodne raziskave kažejo, da med milijardo ljudi na svetu, ki po stari definiciji veljajo za debele, po novih kriterijih med njimi debelih od 20 do 40 odstotkov.
