Vsi si želimo dolgega in predvsem zdravega življenja, a pogosto mislimo, da je naša usoda zapisana v genih. Nova obsežna študija, ki so jo nedavno predstavili na letnem srečanju Ameriškega združenja za prehrano (Nutrition 2023) in o kateri poročajo svetovni velikani, kot sta The Guardian in New York Times, pa prinaša spodbudno sporočilo: življenjski slog je močnejši od vaše genetike.
Raziskovalci so ugotovili, da lahko moški, ki teh osem navad sprejmejo do 40. leta, pričakujejo, da bodo živeli povprečno 24 let dlje kot tisti, ki ne upoštevajo nobene. Pri ženskah je ta podaljšek življenja ocenjen na 21 let.
Osem stebrov dolgoživosti
Študija, ki temelji na podatkih ameriških veteranov, je izpostavila osem ključnih dejavnikov, ki pomembno zmanjšujejo tveganje prezgodnje smrti:
- Bodite telesno dejavni: to je najpomembnejša navada. Ni vam treba teči maratonov – že zmerna dejavnost, kot sta hitra hoja in kolesarjenje, lahko tveganje prezgodnje smrti zmanjša za kar 46 odstotkov. To je navada številka ena.
- Recite »ne« odvisnosti od opioidov: izogibanje močnim protibolečinskim sredstvom in drogam je ključno za ohranjanje vitalnosti organov.
- Ne kadite (ali čim prej nehajte): če niste nikoli kadili, ste naredili veliko za svoje zdravje. Če ste, raziskava kaže, da prenehanje v katerem koli obdobju prinaša ogromne koristi za zdravje.
- Obvladujte stres: kronični stres je tihi ubijalec. Učenje tehnik sproščanja ali preprosto postavljanje mej v službi lahko podaljša vaše življenje.
- Prehranjujte se pretežno rastlinsko: ni treba postati strogi vegan, vendar prehrana, bogata s polnozrnatimi živili, zelenjavo in stročnicami, kot je denimo mediteranska dieta, dela čudeže.
- Izogibajte se pretiranemu pitju alkohola: zmernost je ključna, saj dolgoročno redno pretirano pitje obremenjuje jetra in srce.
- Poskrbite za kakovosten spanec: vsaj sedem do devet ur dobrega spanca na noč omogoča telesu, da se regenerira in očisti toksinov.
- Negujte socialne stike: osamljenost je pogosto spregledan dejavnik tveganja. Trdni odnosi s prijatelji in družino so ključni za duševno in telesno blagostanje.
Nikoli ni prepozno – niti pri šestdesetih!
Morda si mislite: »Zamudil sem vlak, star sem 50 ali 60 let.« A znanost pravi drugače. Glavna avtorica študije in strokovnjakinja za zdravstvene vede Xuan-Mai T. Nguyen pravi, da so koristi sprememb opazne tudi pri starejših.
»Presenetilo nas je, koliko lahko posameznik pridobi že z vpeljavo ene, dveh, treh ali vseh osmih navad. Čim prej začnete, tem bolje je, a tudi majhna sprememba v štiridesetih, petdesetih ali šestdesetih letih prinaša pomembne učinke,« še dodaja. Študija je namreč pokazala, da se tveganje smrti zaradi katerega koli vzroka zmanjša za približno 13 odstotkov z vsako novo zdravo navado, ki jo vključimo v svoje življenje.
To sporočilo je še posebej pomembno tudi za Slovenijo, saj se naša družba hitro stara, bolezni srca in ožilja ter rak pa ostajajo med vodilnimi vzroki smrti. Raziskava ne prinaša le upanja, temveč tudi jasne in dosegljive smernice, in to brez vzporednega finančnega bremena, ki spremlja nakupe prehranskih dopolnil ali sledenje zapletenim dietam. Kot izhaja iz ugotovitev, zadošča vrnitev k osnovam zdravega načina življenja: gibanju, pravilni izbiri hrane, kvalitetnemu spancu in druženju ob kozarcu vode.
Zavedanje, da lahko z vsakodnevnimi odločitvami sami vplivamo na svoje zdravje in si morda »podarimo« dodatni dve desetletji življenja, je močna spodbuda za spremembo. Vprašanje je preprosto: katero od teh navad boste uvedli že danes?
