Kurilna sezona se je v večjem delu države že dobro začela, z njo pa tudi sezona kihanja, kašljanja in povišanih temperatur. V jesenskih in zimskih mesecih se namreč poveča kroženje številnih povzročiteljev okužb dihal. Za laika je pogosto nemogoče ločiti, ali gre za gripo, ponovno okužbo s koronavirusom ali zgolj za navaden prehlad.
Medtem ko se epidemiološka slika spreminja, ostajajo vprašanja enaka. Zbrali smo ključna in poiskali odgovore na dileme, kaj nas čaka v prihajajočih mesecih, kako ravnati ob simptomih in kakšna so trenutna priporočila strokovnjakov.
Kakšno je trenutno stanje okužb dihal v Sloveniji?
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) število akutnih okužb dihal trenutno ostaja na zmerni ravni, vendar v skladu s sezonskimi pričakovanji narašča. Spremljanje okužb je ključni kazalnik za širjenje virusa sars-cov-2 in to kaže na stalno prisotnost virusa med ljudmi.
Aktivnost covida-19 se za zdaj ni bistveno povečala in ostaja precej pod ravnmi, ki smo jih zaznavali v vrhuncih preteklih let. Strokovnjaki NIJZ ob tem opozarjajo, da lahko na podatke vplivajo dejavniki, kot so jesenske počitnice, zato se lahko številke v prihodnjih tednih še spremenijo.
Katera različica koronavirusa trenutno prevladuje?
Virus sars-cov-2 nenehno mutira, zato se prevladujoče različice spreminjajo. Po zadnjih podatkih evropskega spremljanja v regiji prevladuje linija XFG, neuradno imenovana tudi Stratus ali Frankenstein, ki predstavlja večino analiziranih primerov.
Gre za rekombinantno linijo, ki izhaja iz podrazličic omikrona. Zanjo je značilno, da se razmnožuje predvsem v zgornjih dihalnih poteh, kar omogoča hitrejše širjenje. Kljub temu strokovnjaki za javno zdravje trenutno ocenjujejo, da ta različica ne predstavlja povečanega tveganja za javno zdravje v primerjavi s prejšnjimi omikronskimi različicami.
Kako naj vem, ali imam covid, gripo ali navaden prehlad?
Po navedbah strokovnjakov je razlikovanje med temi tremi boleznimi zgolj na podlagi simptomov skorajda nemogoče. Simptomi, kot so boleče grlo, kašelj, izcedek iz nosu, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih ter povišana telesna temperatura, so lahko posledica različnih povzročiteljev.
Kljub temu obstajajo določene smernice.
- Navadni prehlad: običajno poteka blago. Povišana telesna temperatura in vročina sta redki, v ospredju sta izcedek iz nosu in vneto grlo.
- Gripa (influenca): pogosto se začne nenadoma, z mrzlico, visoko vročino in izrazitim občutkom bolezni. Spremljajo jo lahko močni glavoboli in bolečine v mišicah, ki jim sledi suh kašelj.
- Covid-19: simptomi so lahko zelo različni. Na začetku so lahko podobni gripi, vključno z glavobolom, bolečinami v mišicah in vročino. Lahko se pojavi tudi izguba voha ali okusa (čeprav redkeje kot pri prejšnjih različicah), kratka sapa ali prebavne težave.
Edini zanesljiv način za potrditev okužbe ostaja testiranje.
Kako naj ravnam, če zbolim?
Priporočajo, da osebe, ki zbolijo za akutno okužbo dihal (ne glede na povzročitelja), ostanejo doma tri do pet dni oziroma dokler se simptomi znatno ne izboljšajo.
V tem času se je treba čim bolj izogibati neposrednim stikom z drugimi ljudmi. To še posebej velja za stike z osebami, ki imajo povečano tveganje težjega poteka bolezni. Mednje sodijo dojenčki, starejši, kronični bolniki, osebe z oslabljenim imunskim sistemom in nosečnice.
Kdaj naj obiščem zdravnika?
Obisk zdravnika je priporočljiv, če se simptomi po nekaj dneh ne izboljšajo ali se celo poslabšajo.
To velja tudi v primeru visoke vročine, ki traja več dni, znakov bakterijske okužbe, kot je gnojni izcedek iz nosu, ali pri kašlju z izločkom, bolečem kašlju, težkem dihanju ali pospešenem dihanju, kar bi lahko kazalo na pljučnico. Ljudje, ki spadajo v rizične skupine, naj se z zdravnikom posvetujejo že ob prvih znakih okužbe dihal.
Ali je še vedno smiselno nositi zaščitno masko?
Da. Ukrepi, ki so postali stalnica med pandemijo, ostajajo smiselni. Redno zračenje prostorov, temeljito umivanje rok in nošenje maske so učinkoviti načini za zmanjšanje širjenja vseh okužb dihal.
NIJZ priporoča, da rizične skupine razmislijo o nošenju maske v zaprtih prostorih z veliko ljudmi (javni prevoz, trgovine, čakalnice) kot ukrep samozaščite.
Prav tako naj masko nosijo tisti, ki imajo simptome okužbe dihal in želijo zaščititi druge. To je še posebej pomembno, če se ni mogoče izogniti tesnemu stiku z osebo iz rizične skupine. Številne študije so potrdile, da maske bistveno zmanjšajo širjenje respiratornih virusov.
Kako se še lahko zaščitim pred okužbo?
Najučinkovitejša zaščita pred težjim potekom bolezni ostajajo razpoložljiva cepiva proti gripi, covidu-19 in respiratornemu sincicijskemu virusu (RSV).
Običajno priporočajo jesensko poživitveno cepljenje proti covidu-19 in cepljenje proti gripi vsem ljudem, starejšim od 60 let, ter odraslim s kroničnimi boleznimi. Obe cepljenji sta priporočljivi tudi za nosečnice in zdravstvene delavce. Cepivo proti covidu-19 je učinkovito tudi proti trenutno krožečim različicam.
Ali je v lekarnah na voljo dovolj zdravil?
Preskrba z zdravili za jesen in zimo je stabilna. V zadnjih letih se je stanje dobav v celotni Evropski uniji izboljšalo.
Čeprav pri posameznih zdravilih (od skupno več tisoč registriranih) občasno prihaja do motenj v dobavi, so resnične vrzeli v preskrbi razmeroma redke. Farmacevti v lekarnah v primeru motenj v dobavi običajno najdejo ustrezno alternativno zdravilo ali galensko rešitev za paciente.
