Dolgo je v družbi veljalo nekoliko pesimistično prepričanje, da so naši možgani kot peščena ura. Mislili smo, da se z leti naša zaloga kognitivnih sposobnosti neustavljivo manjša, spomin bledi, učenje novih stvari pa postane misija nemogoče. Vendar sodobna znanost to staro miselnost postavlja na glavo. Koncept, imenovan nevroplastičnost, potrjuje, da se naši možgani lahko regenerirajo, prilagajajo in ustvarjajo nove nevronske povezave vse življenjsko obdobje. Za to pa potrebujejo pravo spodbudo.
Da ne gre le za prazne upe, potrjujejo vodilni svetovni strokovnjaki. Dr. Michael Merzenich, zaslužni profesor nevroznanosti na Univerzi v Kaliforniji in eden najvidnejših pionirjev raziskovanja možganske plastičnosti, v svoji odmevni knjigi Soft-Wired poudarja izjemno moč našega uma: »Struktura in delovanje možganov se nenehno preoblikujeta in funkcionalno popravljata vse življenje, in to v veliki meri pod vašim nadzorom. Možgani so nedokončan projekt; zmožnost za spremembo je vedno prisotna. Ko se nehate učiti, se vaši možgani nehajo razvijati.«
Z drugimi besedami: moč, da ohranimo oster um tudi v jeseni življenja, je dobesedno v naših rokah. Kako torej to doseči v praksi?
Več kot le reševanje križank
Križanke in sudoku so med upokojenci izjemno priljubljeni. Čeprav so odličen način za ohranjanje besednega zaklada in rutinske miselne ostrine, nevrologi opozarjajo, da to ni dovolj. Možgani namreč potrebujejo predvsem novost. Ko nekaj počnemo avtomatsko ali ko postanemo v nečem zelo dobri, naši možgani preklopijo na »varčevanje z energijo« oziroma avtopilota.
Če želite svoje sive celice resnično prebuditi, se morate lotiti nečesa, pri čemer ste na začetku morda celo malo nerodni. Učenje tujega jezika, igranje novega inštrumenta, obiskovanje tečaja keramike ali celo učenje uporabe naprednejših funkcij pametnega telefona – vse to prisili nevrone, da zgradijo popolnoma nove poti. Trud in začetna frustracija sta pravzaprav znak, da vaši možgani »rastejo«.
Gibanje je najboljše pogonsko gorivo za um
Morda se sliši nenavadno, a kar je dobro za vaše srce, je odlično tudi za vaše možgane. Ne pozabite na noge! Študija, objavljena v ugledni medicinski reviji Neurology, je dokazala, da redna aerobna vadba, kot je hitra hoja, kolesarjenje ali plavanje, dejansko povečuje volumen hipokampusa – predela možganov, ki je ključen za učenje in spomin.
Ko se gibamo, pospešimo krvni obtok, s tem pa v možgane pripeljemo nujno potreben kisik in hranila. Prav tako se med vadbo sprošča posebna beljakovina (BDNF), ki deluje kot neke vrste gnojilo za naše možgane, saj spodbuja rast novih možganskih celic in ohranja zdravje obstoječih. Že 30 minut zmerne hoje na dan dela čudeže.
Socialna mreža je vaš ščit
V času, ko se vse več ljudi v zrelih letih sooča z osamljenostjo, znanost prinaša pomembno opozorilo. Obsežna raziskava Univerze Harvard, ki je spremljala ljudi več desetletij, je pokazala presenetljiv rezultat: kakovostni in pristni medosebni odnosi so eden najmočnejših napovedovalcev dolgega, zdravega in kognitivno vitalnega življenja.
Zakaj? Živahna debata s sosedom, smeh s prijatelji ali igra z vnuki so za možgane izjemno kompleksen proces. Zahtevajo poslušanje, razumevanje obrazne mimike, iskanje pravih besed, empatijo in hiter čustveni odziv. Takšna »socialna gimnastika« možgane zaposli veliko bolj celovito in aktivno kot reševanje ugank v tišini domače dnevne sobe.
Hrana za bistre misli
Ne smemo pozabiti na gorivo, ki ga vnašamo v telo. Sodobne raziskave vse bolj podpirajo tako imenovano MIND dieto (kombinacija mediteranske prehrane in prehrane za zniževanje krvnega tlaka), ki je ustvarjena prav z mislijo na zdravje možganov. Ta poudarja uživanje zelene listnate zelenjave, oreščkov, jagodičevja (predvsem borovnic, ki so polne antioksidantov), rib in olivnega olja. Po drugi strani močno predelana hrana in prevelike količine dodanega sladkorja dokazano pospešujejo kognitivni upad.
Zaključek je jasen: naši možgani so kot mišica in zanje velja strogo pravilo: uporabljaj ali pa izgubi. Če jih boste uporabljali zgolj za tisto, kar že zmorejo miže, bodo sčasoma začeli stagnirati. Če pa jih boste vsak dan vsaj malce zmotili z novo informacijo, neznanim okusom, drugačno potjo ali prijetnim pogovorom, vam bodo zvesto in hvaležno služili še dolga leta.
