Naše mišice, živčevje in tkiva shranjujejo vse naše vsakodnevne napetosti in neizražena čustva, zato vse več ljudi prisega na tako imenovane somatske vaje, s katerimi telesu vrnemo občutek varnosti in miru.
Se zjutraj zbujate utrujeni, čeprav ste spali osem ur? Imate kronično zategnjen vrat, bolečine v križu ali pogosto stiskate čeljust, ko ste zamišljeni? Ko doživljamo stres ali hude pritiske, večinoma rešujemo težave le s svojo glavo. Pogovarjamo se s prijatelji, tuhtamo in poskušamo z razumom rešiti situacijo. Pri tem pa pozabljamo na tistega, ki nosi glavno breme – naše telo.
Sodobna znanost vse bolj potrjuje tisto, kar so stara ljudstva vedela že od nekdaj: stres, tesnoba in travmatične izkušnje ne ostanejo le v našem umu v obliki spominov, temveč se fizično »zapišejo« v naše telo. S tako imenovanimi somatskimi vajami, ki so nežne, a izjemno močne tehnike, si lahko pomagamo sprostiti stres in telesu dopovedati, da je nevarnost minila.
Telo si vse zapomni
Da bi razumeli, zakaj klasično sproščanje, kot je na primer gledanje televizije na kavču, pogosto ni dovolj, moramo pogledati, kako deluje naš živčni sistem. Ko se znajdemo v stresni situaciji – pa naj bo to prepir s sosedom, strah pred izgubo službe ali prometni zastoj, ko se nam mudi –, naš avtonomni živčni sistem vklopi odziv »boj ali beg«. Srčni utrip se pospeši, dihanje postane plitvo, mišice se napnejo in pripravijo na akcijo.
V naravi ima ta mehanizem smisel. Če bi vas lovil tiger, bi to energijo porabili za beg. Ko bi bili na varnem, bi stres izzvenel. V sodobnem svetu pa pred svojim šefom ali položnicami ne moremo fizično zbežati ali se z njimi stepsti. Zato ta ogromna količina aktivirane energije ostane »ujeta« v naših mišicah in živčnem sistemu.
Svetovno priznani psihiater in raziskovalec dr. Bessel van der Kolk, avtor prelomne knjige Telo si vse zapomni, to opiše izjemno slikovito: »Telo ne pozna časa. Dokler fizično ne zaključimo odziva na nevarnost, naše telo živi v preteklosti in se vede, kot da je grožnja še vedno tu. Travma in kronični stres nista le psihološki težavi; to sta predvsem fiziološki stanji, zapisani v mišicah in živčevju. Zato samo pogovor pogosto ni dovolj, da bi se rešili tesnobe. Telo mora samo fizično začutiti in izkusiti, da je spet varno.«
Učenje od živali
Če želite videti somatsko sproščanje v praksi, opazujte živali. Dr. Peter Levine, utemeljitelj metode somatskega doživljanja (somatic experiencing), je pri raziskovanju stresa opazoval impale v afriški savani. Ko impala uide gepardu, se ustavi na varnem in začne močno drgetati in se tresti po vsem telesu. S tem »strese« iz sebe presežek adrenalina in resetira svoj živčni sistem, nato pa se mirno naprej pase, ne da bi imela posttravmatski sindrom.
Tudi domači psi se po stresni situaciji, na primer srečanju s psom, ki ga ne marajo, močno otresajo od glave do repa. Kaj pa ljudje? Mi smo ta naravni refleks zatrli, saj se v naši kulturi tresenje ali nenadzorovano gibanje obravnava kot znak šibkosti ali izgube nadzora. Posledično stres ostane zaklenjen v telesu.
Somatske vaje, ki jih lahko izvajate doma
Somatske vaje niso klasična telovadba, pri kateri bi se potili ali krepili mišice. Njihov cilj je vzpostaviti stik s telesom (beseda soma v grščini pomeni telo) in umiriti živčni sistem. Pogledali smo štiri preproste vaje, ki vam ne bodo vzele več kot nekaj minut na dan:
1. Zavedno stresanje
Sledite naravnemu instinktu živali. Postavite se v udoben razkorak in se začnite rahlo stresati. Najprej stresite roke – kot bi si želeli z njih otresti vodo. Potem tresenje prenesite na ramena, prsni koš, noge in na koncu vibrirajte z vsem telesom. To počnite od ene do treh minut, ob tem pa si lahko zavrtite najljubšo poskočno pesem. Občutili boste, kako se napetost dobesedno »lušči« z vas, po telesu pa se bo razlil prijeten občutek toplote in mravljincev.
2. Opora in ozemljitev
Ko ste tesnobni ali pa vas grabi panika, se ulezite na tla na hrbet, pokrčite kolena, stopala naj bodo plosko na tleh. Eno roko položite na srce, drugo na trebuh. Pozornost usmerite samo na stik svojega telesa s tlemi. Začutite, kako vas trdna podlaga podpira. Možganom s tem pošiljate močan signal, da vam ni treba nositi vsega bremena in da ste varni.
3. Somatski vzdih
Dihanje je most med umom in telesom. Ko smo pod stresom, pogosto nezavedno zadržujemo dih. Za hitro sprostitev živčnega sistema uporabite tehniko dvojnega vdiha: skozi nos dvakrat hitro vdihnite (prvi vdih naj bo dolg, drugi pa kratek, da do konca napolnite pljuča), nato pa skozi usta počasi in podaljšano izdihnite, kot bi pihali skozi slamico. Naredite od tri do pet takšnih ciklov in opazujte, kako se vam srčni utrip takoj upočasni.
4. Blago zibanje
Veste, zakaj dojenčke zibamo, da se pomirijo? Zibanje globoko pomirja naš živčni sistem ne glede na našo starost. Usedite se na tla po turško ali na stol, objemite se prek prsnega koša in se začnite zelo počasi in ritmično zibati naprej in nazaj ali levo in desno. Dovolite telesu, da samo najde ritem, ki mu ustreza.
Ključ do uspeha pri somatskih vajah je nežnost. Ne silite svojega telesa v nič, le dovolite mu, da izrazi tisto, kar že dolgo nosi v sebi. Ko se boste naučili prisluhniti jeziku svojega telesa, boste odkrili, da je ravno v njem skrit ključ do vašega notranjega miru.
