Že desetletja se zdravstvena opozorila osredotočajo predvsem na poškodbe pljuč, bolezni srca in tveganje nastanka raka. Toda obsežna nova analiza nevroloških podatkov kaže, da bi lahko najbolj dolgotrajne in morda najbolj intimne posledice dveh najbolj razširjenih rekreacijskih substanc na svetu – tobaka in konoplje – našli globoko v gubah človeških možganov.
Skoraj 1,8 milijarde ljudi po vsem svetu si vsak dan prižiga cigarete. Še dodatnih 228 milijonov jih redno uživa konopljo, številka, ki z globalnim valom dekriminalizacije in legalizacije raste. Kljub njuni vsesplošni prisotnosti pa vprašanje, ali in kakšne so fizične sledi teh substanc na možganski strukturi, že dolgo deli znanstvenike.
Sedaj je mednarodna ekipa raziskovalcev s prestižnega londonskega King's Collegea, pod vodstvom znanstvenice Katherine Sawyer, postregla z doslej najobsežnejšo študijo te vrste. Združili in analizirali so podatke 77 predhodnih raziskav, ki so zajele več kot 72.000 posameznikov. Njihove ugotovitve, nedavno objavljene v uveljavljeni strokovni reviji Addiction, ne puščajo veliko dvoma. Obe substanci sta neposredno povezani z zmanjšanjem volumna možganov. Vendar pa njuna nevrološka prstna odtisa nista enaka. Obe snovi odgrizneta svoj delež, toda izbirata različne tarče.
Vzorca krčenja
Pri uporabnikih konoplje so raziskovalci opazili izrazito zmanjšanje volumna v amigdali. Ta majhna struktura v obliki mandlja leži globoko v temporalnem režnju in deluje kot glavni čustveni procesor možganov – je naša biološka centrala za uravnavanje strahu, odzivov na stres in osnovnih čustev.
To usmerjeno krčenje se povsem ujema z biologijo same rastline. Tetrahidrokanabinol (THC), glavna psihoaktivna komponenta konoplje, namreč povzroča omamo s tem, da se veže na specifične receptorje, imenovane CB1. Ti receptorji, ki so sicer zadolženi za uravnavanje bolečine, tesnobe in apetita, so v amigdali izjemno zgoščeni. Ko so nenehno bombardirani z zunanjimi kanabinoidi, se struktura te možganske regije sčasoma spremeni.
Tobak pa se, po drugi strani, izkaže za precej bolj vsesplošnega uničevalca nevronov. Medtem ko redno kajenje prav tako krči amigdalo, se njegovo opustošenje širi dlje. Kadilci imajo zmanjšan volumen insule (regije, povezane z zavedanjem samega sebe, dojemanjem bolečine in empatijo), paliduma (ki je ključen za nadzor gibanja in sistem nagrajevanja) ter opazno zmanjšanje celotne mase sive možganovine.
Brisanje spominov
Še bolj skrb vzbujajoč je podatek za dolgoletne, strastne kadilce. Pri njih je bilo opaziti znatno zmanjšanje hipokampusa, tistega dela možganov, v katerem se oblikujejo in shranjujejo naši spomini. Znanstveniki pojasnjujejo, da nikotin agresivno cilja na nikotinske receptorje acetilholina, ki tvorijo samo hrbtenico nevronske komunikacije in sposobnosti učenja.
Študije, ki so posameznike spremljale skozi daljše časovno obdobje, so to tezo le potrdile: tobak ne le poškoduje tkivo, temveč dejavno pospešuje naravni proces propadanja sive možganovine s staranjem.
Kritiki tovrstnih raziskav pogosto izpostavljajo znano znanstveno oviro: opazovalne študije same po sebi ne morejo dokazati, ali je kajenje povzročilo krčenje možganov ali pa so ljudje z manjšimi možganskimi regijami morda preprosto bolj nagnjeni k poseganju po teh substancah.
Da bi rešili to uganko, so dr. Sawyerjeva in njeni sodelavci uporabili napredno tehniko, imenovano mendlova randomizacija. Gre za metodo, ki analizira genetske predispozicije in jih uporabi kot naravni eksperiment.
S kombiniranjem teh genetskih podatkov s klasičnimi in longitudinalnimi študijami – postopek, znan kot triangulacija – so raziskovalci močno okrepili verjetnost, da je povezava vzročna. Breme dokazov se je močno prevesilo v smer, da kajenje in uporaba konoplje dejansko povzročata atrofijo teh regij, četudi dokončnega, absolutnega biološkega dokaza še ni mogoče povsem zapečatiti.
