Ko pomislimo na vnetje, si običajno predstavljamo otečen gleženj ali rdečino okoli ureznine. To je akutno vnetje – zdrav in nujen odziv telesa, ki se brani in celi. Težava pa nastane, ko se ta obrambni mehanizem ne izklopi in preide v kronično vnetje. To je kot tihi, tleči požar v našem telesu, ki ga sprva sploh ne čutimo, a dolgoročno poškoduje zdrave celice, ožilje in sklepe ter pospešuje staranje.

Dobra novica? Gasilni aparat za ta notranji požar se pogosto skriva kar v naši shrambi. In ne govorimo o dragih uvoženih superživilih z drugega konca sveta, temveč o tistih, ki zrastejo na naši zemlji.

Njegovo veličanstvo hren

Hren večina Slovencev obožuje, a ga na žalost prepogosto povežemo zgolj z velikonočnimi prazniki. Ta skromna in trdoživa korenina je v resnici prava farmacevtska tovarna v malem. Njegov oster vonj in pekoč okus, ki nam prečisti sinuse in privabi solze v oči, nista naključje.

Narava nam ponuja najboljše rešitve kar pred domačim pragom. Ko boste naslednjič želeli narediti nekaj dobrega za svoje telo in preprečiti tiha vnetja, se spomnite na ostrega, pekočega, a neizmerno zdravilnega prijatelja z vrta.

Hren vsebuje močne žveplove spojine, imenovane glukozinolati (najbolj znan med njimi je sinigrin). Ko hren naribamo, se te spojine aktivirajo in delujejo kot izjemno močan naravni antibiotik in protivnetno sredstvo.

»Znanost danes potrjuje tisto, kar so naše babice vedele že dolgo: ostre korenine, kot je hren, spodbujajo prekrvavitev in pomagajo telesu pri pospešenem odvajanju toksinov, ki sicer spodbujajo vnetne procese,« pojasnjujejo strokovnjaki za fitoterapijo - zdravljenje z zdravilnimi rastlinami.

Da bi iz hrena potegnili največ zdravilnih učinkovin, si zapomnite ključno pravilo: uživajte ga surovega in sveže naribanega. Kuhanje namreč uniči večino njegovih blagodejnih encimov.

Nepogrešljivi česen in čebula

Poleg hrena v boju proti vnetjem ne smemo mimo česna. Njegova glavna učinkovina je alicin, ki deluje izrazito protibakterijsko in protivnetno. Vendar pa ima česen svojo muho: alicin nastane šele, ko česen stremo ali nasekljamo. Zato ga vedno pripravite vsaj 10 minut preden ga zaužijete ali vržete v lonec, da se zdravilne spojine v miru razvijejo.

Tudi navadna čebula je prava zakladnica kvercetina, močnega antioksidanta, ki v telesu dobesedno zavira sproščanje snovi, ki povzročajo vnetja. Največ ga je v zunanjih plasteh, tik pod olupkom.

Narava nam ponuja najboljše rešitve kar pred domačim pragom. Ko boste naslednjič želeli narediti nekaj dobrega za svoje telo in preprečiti tiha vnetja, se spomnite na ostrega, pekočega, a neizmerno zdravilnega prijatelja z vrta – hren. Vaši sklepi, ožilje in imunski sistem vam bodo hvaležni.

Trije preprosti načini, kako hren vključiti v vsakdanjo prehrano 

Če želite izkoristiti protivnetno moč hrena celo leto, ga morate na jedilnik uvrstiti večkrat, v manjših količinah. Poskusite naslednje ideje:

Osvežilni jabolčno-hrenov namaz: Drobno naribajte svež hren in ga zmešajte z naribanim kislim jabolkom ter žlico kisle smetane ali grškega jogurta. Odlično se poda k rženemu kruhu ali kot priloga k pečenemu mesu.

Dodatek k solatnim prelivom: V vaš najljubši preliv (olivno olje, jabolčni kis, malo gorčice) vmešajte pol čajne žličke sveže naribanega hrena. Solata bo dobila prijetno pikantnost, vaše telo pa dozo zdravja.

Zdravilni »ognjeni« med: V manjši kozarec medu vmešajte dve žlici sveže naribanega hrena. Pustite stati nekaj dni. Ob prvih znakih prehlada ali padcu odpornosti pojejte eno žličko na dan – mešanica deluje izjemno pomirjujoče na vneto grlo in dihalne poti.

Priporočamo