Bližajoče se počitnice v eksotičnem, razkošnem letovišču, peščena plaža, morje, vse skupaj oddaljeno le še letalski polet – le kaj bi lahko šlo narobe? A se je 33-letni Kanadčanki Emily vse postavilo na glavo med letalskim poletom iz Toronta v Dubaj, saj se je nekaj ur pred pristankom letala začel njen boj za življenje, ki ga je uspešno dobila šele v dubajski bolnišnici.
Po dobrih desetih urah poleta, ki sicer traja 13 ur, je Emily prvič vstala, da bi šla na stranišče, a se je kmalu zatem zgrudila. »Čakala sem pred vrati stranišča, ko sem nenadoma začutila močno bolečino v prsih. Trikrat sem zakašljala in to je zadnje, česar se spominjam,« je po vrnitvi v Kanado povedala v posnetku, ki ga je na tiktoku objavila s pripisom »alwayssingingmom (ang. vedno pojoča mama)« in ki si ga je ogledalo že okoli milijon ljudi. Kasneje so ji povedali, da je bila brez zavesti vsaj pet minut, preiskave po pristanku pa so razkrile, da je skorajšnjo smrt povzročil iz vene na nogah izvirajoči krvni strdek, ki je prekinil dotok krvi v obe pljučni krili. Tovrstna masivna pljučna embolija je v kar četrtini primerov lahko usodna, brez ustrezne zdravniške pomoči pa se smrtnost z vsako uro še poveča.
Sreča v nesreči
»Pravi čudež je, da sem preživela,« pravi Emily, ki je imela srečo, da je bil med potniki tudi zdravnik, hvaležna pa je tudi hitremu odzivu stevardes in dejstvu, da je bilo stranišče zasedeno. »Če bi se zgrudila v stranišču, nihče ne bi vedel, kaj se mi je zgodilo, in bi pomoč prišla prepozno,« pravi Emily, ki so jo takoj začeli oživljati, jo prenesli na ležalnik v poslovnem razredu in oskrbeli s kisikom ter skrbeli zanjo, dokler je takoj po pristanku rešilec ni odpeljal v bolnišnico. Prav morebitno oživljanje, mirovanje in stalen nadzor nad bolnikom, ki lahko pogosto tudi bruha, ob takojšnjem klicu na 112 sodijo v priporočeno prvo pomoč ob simptomih pljučne embolije. Med njimi so težave z dihanjem, tiščanje v prsih, pospešen srčni utrip ali zastoj srca, nezavest, kašljanje, koža modrikasta barve, razširjene vratne vene, znaki globoke venske tromboze na okončinah ... Diagnozo sicer lahko potrdijo šele podrobnejše preiskave v bolnišnici.
Zdravniki so krivdo za nastanek strdka pri prej povsem zdravi Emily pripisali predolgemu sedenju, tveganje pa naj bi povečalo tudi njeno jemanje kontracepcijskih tablet z estrogenom. »Ob dolgih poletih, ki trajajo več kot štiri ure, večkrat vstanite in se malo sprehodite. Če imate kakšno hormonsko terapijo ali tablete, pa se pred poletom posvetujte z zdravnikom,« svetuje Emily, ki je v dubajski bolnišnici preživela šest dni, tablete za redčenje krvi pa bo morala jemati še pol leta in hoditi na kontrole, da ji bodo potrdili, da so se strdki res razgradili. Na dogodek jo spominja tudi podplutba na očesu zaradi udarca ob padcu v letalu.
Zdravniki poleg sprehodov med poleti priporočajo nošenje kompresijskih nogavic. Do globoke venske tromboze naj bi med letalskimi poleti, dolgimi do štiri ure, prišlo zelo redko – na enem od več kot sto tisoč poletov. Pri daljših poletih pa naj bi se tovrstno tveganje povečalo na enega od 4500 poletov, ob 16-urnih poletih tak primer zabeležijo že na 1300 poletov. Tudi jemanje kontracepcijskih tablet z estrogenom povečuje tveganje, saj naj bi strdki nastali pri eni od tisoč žensk, a nujna pomoč ni vselej potrebna. Tveganje podobno naraste tudi v nosečnosti, zato je takrat potovanje z letalom brez občasnega gibanja toliko bolj nevarno.
