Zakaj ljudje namerno iščejo strašljive izkušnje, kot so ogledi grozljivk, dokumentarcev o resničnih zločinih ali obiskovanje hiš strahov? Psihologi menijo, da nadzorovana izpostavljenost strahu sproži kemični odziv v možganih, ki na koncu pripelje do evforije, če se posameznik zaveda, da je na varnem. Z razumevanjem fenomena, znanega kot užitek v strahu, lahko tako s strokovne plati pojasnijo privlačnost noči čarovnic in nenehno priljubljenost srhljivih vsebin.
Ko posameznik doživi nenaden preplah ali gleda grozljiv prizor, se v možganih takoj aktivirajo arhaični sistemi, vključno z amigdalo, insulo in prefrontalnim korteksom. To sproži hiter izločanje stresnih hormonov, kot sta adrenalin in kortizol. Kmalu zatem pa telo sprosti še endorfine.
Občutek evforije
Z evolucijskega vidika so bile te nevrokemikalije namenjene ohranjanju odziva, ki mu pravjo boj ali beg, medtem ko v varnem okolju sodobne zabave ustvarijo občutek evforije.
Ključ do uživanja v strahu se skriva v sposobnosti možganov, da prepoznajo mejo varnosti. Dokler se zavedamo, da grožnja ni resnična – na primer, ko vemo, da lahko kadar koli zapustimo kinodvorano ali ugasnemo televizor –, postanejo fizični občutki, kot sta pospešen srčni utrip in kurja polt, prijetni. Razumska raven deluje kot varno območje, ki omogoča igrivo soočanje z drugače nezaželenimi prastrahovi.
Raziskovalci v laboratoriju za strah na danski univerzi v Aarhusu so ugotovili, da obstaja posebna točka tega užitka. Raziskave kažejo, da največje zadovoljstvo nastopi ob optimalnem razmerju med vznemirjenjem in udobjem. Če je dražljaj prešibek, se vznemirjenje zmanjša. Če pa je strah premočan, evforija ne more priti do izraza.
Raven doživetega strahu se lahko zviša ali zniža tudi glede na to, kako močno posameznik zavestno ohranja racionalno distanco do dogajanja.
Psihološke koristi
Poleg zabave ima lahko nadzorovano izpostavljanje strahu tudi dolgoročne psihološke koristi. Študije kažejo, da lahko ukvarjanje s fiktivno grozo služi kot nekakšen trening odpornosti.
Ameriška raziskava, izvedena med pandemijo covida-19, je pokazala, da so se ljubitelji grozljivk na splošno lažje spopadali z resničnimi negotovimi situacijami in stresom. Skozi nadzorovano izkušnjo groze se ljudje namreč učijo uravnavati svoja čustva in se soočati z nepredvidljivostjo.
Celo majhni otroci lahko uživajo v tem vznemirjenju. Med igro skrivalnic pogosto vriskajo od mešanice strahu in veselja, ko bežijo pred izmišljenim zasledovalcem, čeprav se lahko pri najmlajših ta čustva hitreje prevesijo v resničen preplah. Strokovnjaki zato poudarjajo, da je zmerno in nadzorovano spogledovanje s strahom naraven del prilagajanja na nepredvidljiv svet.