Na slovesnosti, ki jo je gostil Institut Jožef Stefan v sodelovanju s Fakulteto za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, so podelili šeste Blinčeve nagrade za izjemne dosežke na področju fizike. Priznanja, poimenovana po akademiku prof. dr. Robertu Blincu, že od leta 2019 podeljujejo vrhunskim slovenskim raziskovalcem, tudi z namenom spodbujanja zanimanja za fiziko.
Letošnji prejemniki nagrad odražajo širok spekter dosežkov slovenske fizike. Doc. dr. Denis Golež je prejel Blinčevo nagrado za fizike na začetku kariere, dr. Nerea Sebastián Ugarteche je prejela nagrado za vrhunske enkratne dosežke, medtem ko je Blinčeva nagrada za življenjsko delo pripadla izr. prof. dr. Igorju Muševiču.
Kdo so nagrajenci
Denis Golež je eden najvidnejših mladih fizikov v Sloveniji. Njegovo delo na področju neravnovesne dinamike koreliranih elektronov vključuje razvoj naprednih metod kvantne teorije polja. Po podoktorskem usposabljanju v Švici in ZDA se je vrnil v Slovenijo, kjer je z izvirnostjo in interdisciplinarnim pristopom postavil nove standarde v raziskavah. Njegova dela so bila objavljena v prestižnih znanstvenih revijah, kot so Nature Physics in Physical Review Letters, ter so bila citirana več kot 1900-krat.
Nerea Sebastián Ugarteche je prejela Blinčevo nagrado za enkratni dosežek, povezan z odkritjem feroelektrične nematske tekočekristalne faze. Njeno delo, objavljeno v Physical Review Letters, je postavilo temelje za nadaljnje raziskave in potencialno uporabo teh materialov v tehnologiji. Članek, ki je že citiran več kot 150-krat, se uvršča med najbolj vplivne na področju fizike v letu 2020. (Pogovor deloma poteka v angleščini.)
Blinčeva nagrada za življenjsko delo pa je pripadla Igorju Muševiču, vodilnemu raziskovalcu na področju tekočih kristalov in mehke snovi. Njegova pionirska raziskovanja vključujejo uporabo optične pincete, razvoj fotonskih mehkih snovi in inovacije, kot so tekočekristalni kapljici za lasersko svetlobo. Je dolgoletni mentor vrhunskih znanstvenikov in gonilna sila pri razvoju ljubljanske šole fizike tekočih kristalov, ki uživa mednarodni ugled.
Spet v ospredju
»Fizika prihaja v vsakdanje življenje na mnoge načine in nas s tehnološkim napredkom, ki ga prinese, hitro razvadi,« so še poudarili ob podelitvi nagrad. V zadnjem letu, sploh zadnjih nekaj mesecih, je v ospredje stopila jedrska fizika ob razpravah o pridobivanju energije čez 20, 30 let. Jedrska tehnika lahko omogoči prehod k bolj zeleni produkciji energije in je pogosto po nepotrebnem v javnosti obravnavana kot problematična – prav razlage slovenskih znanstvenikov, ki uživajo zaupanje ljudi, so ključne za prave in informirane usmeritve v prihodnost. Ker praznuje 70. obletnico delovanja, je že vse leto v ospredju Evropska organizacija za jedrske raziskave CERN, s katero v polnopravno članstvo stopa tudi Slovenija.
Prav tako pa bo Slovenija postala polnopravna članica v ESA. Generalna skupščina Združenih narodov pa je leto 2025 razglasila za Mednarodno leto kvantne znanosti in tehnologije, kar je gotovo priznanje pomena kvantne mehanike za širšo družbo, za razumevanje sveta in potenciala za razvoj inovativnih tehnologij. Ne nazadnje bosta Institut »Jožef Stefan« in Fakulteta za matematiko in fiziko s projektom SQUASH vzpostavila slovensko središče za kvantno znanost, ki bo Slovenijo še dodatno utrdilo na svetovnem kvantnem zemljevidu.
Blinčeve nagrade so sicer posvečene akademiku prof. dr. Robertu Blincu (1933–2011), enemu od najvidnejših slovenskih znanstvenikov, ki je pionirsko uvajal jedrsko magnetno resonanco v fizikalne raziskave. Njegova zapuščina živi naprej v priznanju in spodbudi, ki ju nagrade ponujajo vsem generacijam raziskovalcev.
