Podvig je uspel ekipi z univerze Cambridge, pravijo pa, da gre za prvi primer, ko je bila ključna sestavina cepiva v celoti zasnovana z umetno inteligenco in nato tudi preizkušena na ljudeh.
Cepivo so razvili za zaščito pred vsemi koronavirusi, vključno z vsemi različicami covida-19 in sorodnimi virusi, ki krožijo med živalmi in bi lahko sprožili naslednjo pandemijo. Čeprav raziskava še poteka, ekipa že razvija nova cepiva proti gripi in eboli.
Zakaj potrebujemo drugačen pristop?
Cepiva naš imunski sistem naučijo prepoznati povzročitelja okužbe, s čimer povečajo možnosti za uspešen boj proti bolezni. Ker nekateri virusi nenehno spreminjajo svojo zgradbo oziroma mutirajo, lahko učinkovita cepiva hitro zastarajo. Prav zato je treba cepiva proti covidu-19 in sezonski gripi redno posodabljati.
Običajno so cepiva zasnovana na podlagi trenutno prevladujočega seva virusa. Raziskovalci iz Cambridgea so medtem zbrali znane genske zapise različnih koronavirusov, ki so jih odkrili programi za spremljanje potencialnih virusnih groženj. Te genske podatke je analizirala umetna inteligenca, nato pa oblikovala tako imenovani superantigen.
Namen superantigena je izuriti imunski sistem za prepoznavanje celotne družine virusov, tudi če ti mutirajo ali če nov virus preskoči z živali na človeka.
Antigeni so ključna sestavina cepiv, saj se imunski sistem nauči prepoznavati in napadati prav te strukture. »Gre za razvoj cepiv, ki nas ne ščitijo le pred današnjimi virusi, temveč tudi pred tistimi, ki bi lahko povzročili naslednji izbruh bolezni ali pandemijo. To pomeni temeljni premik v načinu, kako se pripravljamo na pandemije,« je za BBC News povedal prof. Jonathan Heeney.
Prvi rezultati kliničnih preizkušanj
V prvi fazi kliničnih preizkušanj je sodelovalo 39 prostovoljcev. Namen raziskave je bil predvsem preveriti varnost cepiva. Druga študija, v kateri bo sodelovalo približno 200 ljudi, naj bi zagotovila boljši vpogled v to, kako učinkovito cepivo spodbuja imunski odziv.
Rezultati, objavljeni v reviji Journal of Infection, kažejo, da je bil vpliv na imunski sistem za zdaj »skromen«, vendar raziskovalce kljub temu navdaja z optimizmom.
Prof. Saul Faust, ki je sodeloval pri delu testiranj na Univerzi v Southamptonu, meni, da ima pristop z uporabo umetne inteligence »nedvomno potencial« in da je »resnično vznemirljiv«. Tudi on meni, da je takšno razvijanje cepiv veliko primernejše za načrtovanje cepiv proti morebitnim pandemijam virusov, ki se hitro spreminjajo.
Naslednji cilj: gripa, ptičja gripa in ebola
Ekipa iz Cambridgea že izvaja poskuse na živalih za razvoj univerzalnega cepiva proti sezonski gripi, ki ga ne bi bilo treba prilagajati vsako leto.
Poleg tega razvijajo tudi cepivo proti ptičji gripi H5N1, če bi se virus, ki trenutno povzroča velike izbruhe med pticami, prilagodil prenosu med ljudmi in povzročil pandemijo.
Raziskovalci preučujejo tudi možnost razvoja cepiva proti virusnim hemoragičnim mrzlicam, vključno z ebolo. Trenutni izbruh v Demokratični republiki Kongo povzroča sev virusa, za katerega učinkovito cepivo še ni na voljo.
Strokovnjaki: Potencial je velik, a potrebni so dodatni dokazi
Prof. Andy Pollard, direktor skupine Oxford Vaccine Group, ki ni sodeloval v raziskavi, ocenjuje, da pristop že v raziskavah na živalih kaže prepričljive rezultate.
»To so fascinantni podatki. Večina strokovnjakov ne bi pričakovala, da bo mogoče doseči takšne imunske odzive,« je povedal za BBC News.
Po njegovih besedah bo vseeno odločilen preizkus šele obsežnejše testiranje na ljudeh, saj se človeški imunski sistem bistveno razlikuje od imunskega sistema laboratorijskih miši. Naš imunski odziv namreč oblikujejo desetletja stikov z različnimi okužbami.
Podobno ocenjuje prof. Marian Knight, strokovna direktorica National Institute for Health and Care Research (NIHR).
»Izjemen uspeh tega testiranja superantigena, zasnovanega z umetno inteligenco, predstavlja pomemben korak naprej pri zagotavljanju široke in dolgotrajne protivirusne zaščite,« je dejala.
