Na jubilejni, 70. Pesmi Evrovizije, ki jo je letos gostil Dunaj, je Evropa dobila novo zmagovalko – prvič v zgodovini je slavila Bolgarija. Država, ki je bila zadnja tri leta zaradi finančnih težav odsotna s tekmovanja, je zdaj nepričakovano stopila na sam vrh evrovizijskega zemljevida. Pevka Dara je z udarno skladbo Bangaranga pripravila enega najbolj eksplozivnih in televizijsko dovršenih nastopov zadnjih let ter Bolgariji prinesla zgodovinsko in dolgo pričakovano zmago. Ta pa poleg nacionalne evforije prinaša tudi precej manj romantično realnost – izjemno zahteven organizacijski zalogaj in predvsem velik finančni izziv za naslednjo, 71. izvedbo Evrovizije prihodnje leto.
Opažen bojkot
Toda letošnja Evrovizija ni bila zgolj bleščeč glasbeni spektakel, temveč tudi najbolj politično obremenjena izdaja tekmovanja v zadnjem desetletju. Zaradi nasprotovanja sodelovanju Izraela je nastop bojkotiralo kar pet držav – med njimi tudi Slovenija. Ob Španiji, Irski, Nizozemski in Islandiji, ki sta kljub umiku s tekmovanja prenos vseeno ohranili, je prav slovenska odsotnost najbolj odmevala v regiji. RTV Slovenija je šla še korak dlje: prvič po desetletjih ni ponudila niti televizijskih prenosov vseh treh večerov. Hrvaška televizija HRT se je medtem odločila za zatemnitev programa, zato so številni slovenski gledalci Evrovizijo spremljali prek srbske RTS, italijanske RAI, avstrijske ORF ali youtuba.
Bojkot je bil ena glavnih tem tudi v novinarskem središču. Čeprav so organizatorji politične napetosti vztrajno skušali zadržati stran od odra in kamer, so protesti in vprašanja o sodelovanju Izraela zaznamovali vsak večji novinarski dogodek. Direktor Evrovizije Martin Green se je konkretnim odgovorom večinoma izognil in v diplomatskem tonu ponavljal, da gre za odločitev posameznih nacionalnih televizij, ne pa zveze EBU, ki si želi vrnitve teh držav na tekmovanje. Toda že zdaj je jasno, da povratek ne bo samoumeven. Belgijska televizija VRT je namreč že namignila na možnost bojkota prihodnje izvedbe, če vprašanje izraelskega sodelovanja ne bo dobilo bolj jasnega in sprejemljivega epiloga za vse članice zveze.
Velik varnostni zalogaj
Prav zaradi vseh teh napetosti se je letošnja Evrovizija spremenila v enega najdražjih varnostnih projektov v sodobni avstrijski kulturni zgodovini. Organizatorji so zaradi spornega sodelovanja Izraela pričakovali proteste, morebitne blokade in celo kibernetske napade. Območje okoli Wiener Stadthalle in evrovizijske vasi pri mestni hiši je zato spominjalo na strogo varovani mednarodni vrh: obiskovalci so morali skozi več varnostnih pregledov, dovoljene so bile zgolj prozorne torbe, nad Dunajem pa je veljala posebna prepoved letenja dronov. Avstrijske oblasti so pri zaščiti dogodka sodelovale celo z ameriškim FBI, ki je pomagal pri spremljanju potencialnih varnostnih in kibernetskih groženj.
Največ skrbi pa so povzročali propalestinski protesti. Na dan finala se je po Dunaju zbralo več sto protestnikov s palestinskimi zastavami in transparenti »No stage for genocide«, med polfinalom pa so se vzkliki »Free Palestine« prebili celo v televizijski prenos izraelskega nastopa. Čeprav organizatorji uradnega števila niso razkrili, so avstrijski mediji poročali o več tisoč policistih, zasebnih varnostnikih in specialnih enotah, razporejenih po mestu. Dunajski župan Michael Ludwig je priznal, da bodo varnostni stroški izjemno visoki, jubilejna Evrovizija pa je tako postala najmanj sproščena izvedba v zadnjih desetletjih – bleščeč televizijski spektakel z vzdušjem političnega vrha in varovanjem, kakršno običajno spremlja največje mednarodne vrhe.
Gostoljubni Dunaj
Kljub temu je Dunaj dihal z Evrovizijo. Avstrijska prestolnica je po letu 2015 že drugič gostila največji televizijski glasbeni spektakel na svetu, organizatorji pa so jubilejno izvedbo zavili v izrazito nostalgičen okvir. Na odru so se zvrstili številni nekdanji zmagovalci – od Ruslane in Lordijev do Aleksandra Ribaka ter kultne Verke Serdučke.
Največ pozornosti je vendarle pritegnila bitka za zmago. V velikem finalu je nastopilo 25 držav, skupno pa je na jubilejni Evroviziji sodelovalo 35 držav – najmanj po letu 2003. Izrael je tudi letos veljal za velikega favorita občinstva. Noam Bettan je s čustveno skladbo Michelle pričakovano prejel izjemno podporo telefonskega glasovanja, vendar mu ni uspelo prehiteti Bolgarije, ki je slavila z močnim seštevkom glasov žirij in gledalcev. Ob razglasitvi izraelskih točk so v dvorani odmevali tudi žvižgi. ORF je namreč že pred prenosom napovedal, da ne bo dodajal umetnih aplavzov ali utišal glasnega nasprotovanja, kar je potrdilo, da Evrovizija 2026 ni mogla ubežati geopolitični realnosti časa.
Darin nastop je medtem ponudil trenutek čistega evrovizijskega eskapizma. Futuristična scenografija, agresivna koreografija in refren, ki si ga številni še vedno razlagajo po svoje, so ustvarili popolno televizijsko formulo. Prav skrivnostni naslov Bangaranga je postal eden najbolj viralnih trenutkov letošnjega tekmovanja. Sama pevka je po zmagi dejala, da gre za »občutek popolne svobode in energije«. Med favoriti sta bili še Finska z ognjevitim nastopom Liekinheitin in Romunija, ki je na koncu osvojila tretje mesto.
