Prejšnji ponedeljek so v ZDA in Kanadi praznovali svojo različico praznika dela, ki ga praznujejo nekoliko drugače kot v naših krajih. Čeprav se tudi pri nas praznik dela vse bolj preobraža v dan izletov, piknikov in pripravljanja počitniških hišk na poletno sezono, je v ozadju kljub temu še čutiti nekdaj močan delavski podton. V ZDA so medtem na sindikalne boje in delavske pravice večinoma pozabili, zato tamkajšnje praznovanje praznika dela vključuje zlasti peko na žaru in dodatne popuste v trgovinah, ki so kajpada odprte kot na vsak drug dan. Praznik dela, ki je vsaj v tem pogledu postal bolj praznik potrošništva, za Američane predstavlja simbolni konec poletja. Vsakemu prvemu ponedeljku v septembru tako tradicionalno sledijo takšni in drugačni obračuni s poletjem. Na teh straneh smo pod drobnogled vzeli pregled poletne filmske sezone, ki jo časovno zamejujeta naš in ameriški praznik dela.
Obetavni trendi
V Hollywoodu so po koncu tega poletja zadovoljni kot že dolgo ne. V kinodvorane jim je uspelo zvabiti znatno več ljudi kot prejšnje poletje in doseči 26-odstotno rast prodaje vstopnic. Iz podjetja Rentrak, kjer se ukvarjajo s statističnim in analitičnim aspektom filmske industrije, so sporočili, da so poletni filmi na ameriškem in kanadskem trgu v blagajne prinesli 4,7 milijarde dolarjev (4 milijarde evrov), kar je najboljši izkupiček, odkar je pandemija filmsko produkcijo spravila na kolena, njeno počasno okrevanje pa je nato leta 2023 ohromila še obsežna stavka scenaristov in drugih delavcev v industriji. Med filmarji je po sezoni, ki končno dosega številke, kakršnih so bili vajeni v letu 2019 in prej, zaznavati optimizem. Rentrakov vodilni analitik Paul Dergarabedian napoveduje, da bi izvrstna poletna sezona lahko nakazovala tudi zelo donosno jesen in zimo. Konec leta namreč na sporede prihajata dva težko pričakovana filma: Maščevalci: Sodni dan (Avengers: Doomsday) in Dune: 3. del (Dune: Part Three), kar analitke napeljuje k ocenam, da bi lahko Hollywood letošnje leto sklenil z 10 milijardami dolarjev zaslužka.
Vpliv generacije Z
»To bo končno odpravilo vsakršen dvom o tem, ali je kino znova popularen,« je Dergarabedian nedavno dejal za Reuters. S to izjavo se navezuje na v zadnjih letih precej zakoreninjeno stališče, da kinodvorane postajajo artefakt preteklosti, češ da mladina raje glede filme prek pretočnih platform, pri čemer ji ni niti treba zapustiti domačega fotelja. Letošnja poletna sezona nakazuje, da ta teorija morda nima tako trdne osnove. K odlični prodaji vstopnic je namreč znatno pripomogla prav generacija Z (mladi, rojeni med letoma 1997 in 2012), ki se je navdušila zlasti nad filmi, ki so jih hollywoodski studii še nedavno imeli za manj zanesljive.
Takšni sta denimo grozljivki Backrooms: Brez izhoda in Obsedenost (Obsession), ki imata precej skupnega. Pod obe se podpisujeta zelo mlada režiserja (prvo je posnel 20-letni Kane Parsons, drugo pa 26-letni Curry Barker), ki sta svojo filmarsko pot začela z objavami kratkih videoposnetkov na youtubu. Njuna izdelka sta variaciji že uveljavljenih podžanrov, a sta ju uspela domiselno osvežiti in približati sodobni mladini. Backrooms je psihološka grozljivka, v kateri se mladenič po nesreči znajde v neskončnem labirintu praznih, srhljivo enoličnih prostorov, iz katerega ne najde izhoda, medtem pa ga ogroža neznana entiteta. Kritiško zelo pohvaljen izdelek, ki so ga posneli za manj kot 10 milijonov dolarjev, je v blagajne doslej prinesel že skoraj 400 milijonov dolarjev in zaostaja zgolj za Obsedenostjo. Snemanje slednje je stalo manj kot milijon dolarjev, zaslužek pa je že presegel mejnik pol milijarde dolarjev. V središču zgodbe je sramežljiv fant, ki je nesrečno zaljubljen v sodelavko. Želja, da bi ga opazila in vzljubila, se mu izpolni, a na skrajno srhljiv način.
Spider-Man malo drugače
Če sta omenjeni grozljivki nagovarjali zlasti mlade, pa se je absolutni zmagovalec poletne sezone izkazal za uspešnega pri nagovarjanju še precej širšega kroga občinstva. Spider-Man: Nov dan (Spider-Man: Brand New Day), četrti samostojni film o tem Marvelovem superjunaku, je obljubljal veliko in obljube, kot kaže, tudi držal. Kritiki so s filmom, ki ga je režiral Destin Daniel Cretton, precej zadovoljni, gledalci pa prav tako. V glavno vlogo se je znova vživel Tom Holland, ki se je tokrat med drugim spopadal z osamljenostjo in dejstvom, da ga ljudje, ki jih je nekoč poznal (Zendaya, Jacob Batalon), ne prepoznajo več. Kombinacija nekoliko bolj človeške zgodbe in obilice akcijskih prizorov je filmu pomagala do izjemnega komercialnega uspeha – ob sicer zajetnem proračunu 225 milijonov ameriških zelencev je doslej zaslužil že 2,4 milijarde dolarjev.
Spider-Man je dokazal, da superjunaki (resda v malce osveženi izvedbi) še vedno gledalce kot magnet zvabljajo v kino, Odiseja (The Odyssey) Christopherja Nolana pa je pokazala, da lahko v času pretočnih platform še vedno uspe tudi velik ambiciozen film, kakršnega je treba videti na velikem platnu. Nolan je Homerjevo starogrško pripoved o Odiseju, ki se po trojanski vojni vrača domov, posnel s cvetoberom najbolj iskanih igralcev. Matt Damon je odigral naslovno vlogo, ob njem pa nastopijo še Tom Holland, Anne Hathaway, Robert Pattinson, Zendaya, Charlize Theron in drugi. Film je obveljal za največji komercialni uspeh v Nolanovi karieri, obenem pa je močno povečal zanimanje za projekcije na 70-milimetrskem traku in prispeval k rekordnemu poletju verige Imax. Kritiki so bili skoraj enotno navdušeni: posebej so izpostavljali mogočne podobe, igralsko zasedbo in Nolanovo sposobnost, da okoli 2800 let staro zgodbo spremeni v sodobno filmsko izkušnjo. Tudi gledalci so filmu pretežno zelo naklonjeni: ob 250-milijonskem proračunu je doslej v blagajne prinesel 1,6 milijarde dolarjev.
Tretji veliki poletni zmagovalec je animirana družinska pustolovščina Svet Igrač 5 (Toy Story 5), v kateri so se legendarni liki povsem v duhu našega časa v boju za pozornost otrok uprli z novim tekmecem: tehnologijo. Peti del ene najbolj priljubljenih animiranih franšiz vseh časov je prav tako že presegel milijardni zaslužek in ob odličnem finančnem izkupičku dobil tudi večinoma pozitivne odzive kritikov.
Če bo preostanek leta potekal v podobnem tempu, utegne 2026 obveljati za leto, ko je kino znova postal privlačna oblika zabave, ki ji pretočne platforme niso uspele odvzeti občinstva. Več o filmih, ki jih prinaša jesen, pa preberite prihodnji teden.
