Očitno bomo po napornih službenih aktivnostih lahko mirne volje ležali na toplem in stoično zrli v daljavo, nekako tako kot to počno v južnih krajih, od koder je prišlo poročilo v sliki in besedi o uživaških dnevih, ki jih je v Dalmaciji preživljala Ana Tavčar, nekdanja televizijska voditeljica, ki smo jo dolgo spremljali na nacionalni televiziji, kot so jo predstavili v Slovenskih novicah, potem ko so si ogledali dokazni material z njenega javljanja z udobnega ležalnika.
»Potem ko je zapustila svet medijev, se je preusmerila v prestižni svet luksuznih nepremičnin. Njena nova služba ji omogoča fleksibilnost dela od doma ali s plaže, kar je te dni tudi pokazala na družbenih omrežjih. Delila je svojo fotografijo v kopalkah, v katerih uživa ob bazenu nekje v Zadru, kjer se sonči v toplem soncu in se očitno popolnoma sprošča. Zdi se, da je zadovoljna in srečna kot že dolgo ne,« so zapisali v uvodu, nato pa primaknili še nekaj njenih modrih misli, potem ko je uspešno prodala luksuzno nepremičnino. »Bodi ženska, ki naredi druge ženske verjeti vase.« In nadalje: »Ne moreš svojemu življenju dodati več časa. Zato daj času, ki ga imaš, več življenja. Ne samo obstajaj, temveč živi.« Zaključila je še z mislijo, ki jo spremlja pri vsakodnevnem delu: »Trdo delo za nekaj, kar nam ni pomembno, imenujemo stres. Trdo delo za nekaj, kar ljubimo, pa je strast,« je venček velikih misli iz njenega filozofskega traktata.
Urška Klakočar in Bor Zuljan obiskala papežev grob
Tudi Urška Klakočar Zupančič je te dni prešerne volje, in to kljub temu, da ji je ljudstvo pokazalo rdeči karton za ponovno udejstvovanje v visoki politiki. Tudi ona sicer trdo dela in neumorno išče medijsko pozornost, poganja pa jo nadomestilo poslanske plače in seveda ljubezen, ki si jo s svojim Borom Zuljanom, po novem prav tako samostojnim glasbenikom, izkazujeta na vsakem koraku, kar so s čustvenim izlivom pospremili v sestavku z naslovom Napočil je čas za naju v reviji Suzy. »Urška se bo lahko še bolj predano posvetila konjem, Bor si bo oddahnil od usklajevanja koncertov in tonskih vaj. Dobila sta priložnost, da končno preživita povsem normalne dneve skupaj.
Dolgolasi kitarist bo na terasi igral na svojo lepotico, Urška bo ob njem žvrgolela, in še preden se bomo dobro zavedeli, bo morda nastal nov duet,« so navdahnjeno pospremili nujno samozadostnost. Kako je to videti v praksi, pa so odkrili v Slovenskih novicah, potem ko so ju zalotili med vandranjem po Italiji. »Zaljubljenca sta si, kot kaže, vzela nekaj časa samo zase. Prva predsednica državnega zbora v samostojni Sloveniji in njen kitarist sta se tako potepala po čudoviti Italiji, kjer sta uživala v njenih lepotah in zgodovini. Med drugim sta se ustavila ob mogočnem rimskem koloseju in v Vatikanu obiskala grob pokojnega papeža Frančiška. »Tako kot je živel, tako je papež Frančišek pokopan. Skromno in spoštljivo,« je ob fotografiji, ki je nastala v baziliki Marije Snežne, zapisala Klakočar Zupančič. Bor Zuljan je medtem na svojem profilu na družbenem omrežju objavil fotografijo, na kateri je v steklih njegovih sončnih očal mogoče videti kolosej, in ob njej zapisal: »Če razumeš preteklost, bo tvoja prihodnost boljša,« je popotniško gradivo z njunega potepanja z naslovom Urška Klakočar Zupančič obiskala papeža.
Jonas Žnidaršič, ki je po lastnih besedah v času službovanja tudi sam dvoril šefici državnega zbora, dokler ga ni prehitel Zuljan, pa se je izpovedal za revijo Jana in razložil, kako težaško je delo v imenu naroda, ki ga je zastopal pretekla štiri leta v najvišji predstavniški in zakonodajni instituciji Republike Slovenije. »Vsekakor je manj stresa, ko je zagotovljena plača za štiri leta. Pri nastopanju namreč nikoli ne veš, ali boš imel delo naslednji teden ali mesec. Tole je bilo povsem fino, prav po slovensko – brez tveganja in živciranja,« je bil resnicoljuben in za povrh še navrgel, da kljub plačnemu udobju bivšega delovnega mesta ne pogreša preveč. »Malo sem se tudi naveličal tega dela. Na neki način sem nekaj opravil, na drug pa izgubil veliko časa. Sem bil pa vmes priden in sem napisal scenarij za film, za kriminalko,« je bil slikovit Žnidaršič.
Od Neishe ne gre nihče domov lačen ali trezen
V reviji Lady pa so se ohrabreni s poletno vremensko napovedjo lotili raziskovalne teme o sezoni piknikov, ki se je po njihovem skromnem mnenju sicer začela že med prvomajskimi prazniki, a dobrih namigov, kako začiniti dobro vrtno zabavo, ni nikdar preveč, zato so, kot so omenili, nekatere znane obraze povprašali, katere male skrivnosti, povezane s kulinariko, pri njih vedno delujejo, ko gre za domačo roštiljado. »Dej mi, dej, roštilj na verando, pivo in bevando, da ne padem dol. To pojem v svoji pesmi, tako da je že iz tega jasno, da obožujem roštilj,« je bila na to temo gostobesedna Saša Lendero in iz rokava stresla par ustaljenih praks, kako očarati goste s popolnim žarom. »Eden od skrivnih trikov je sok vloženih kumaric, ki je odličen za hitro mariniranje piščanca ali svinjine, dovolj je že trideset minut do dve uri. Moj najljubši pa je maslo s pasto miso. Zmešam mehko maslo, malo paste, česen in limonino lupinico ter s tem na koncu premažem steak, koruzo ali bučke. Okus je noro bogat, slan, rahlo oreškast in zelo 'žarast',« je namignila Lenderova.
V primerjavi z njo je Neža Buh, bolj znana kot Neisha, veliko bolj skromna, kar zadeva kuharske skrivnosti, zato pa malce bolj razuzdana glede same pogostitve. »Pri tem sem bolj slaba, ker sem vegi, zato vržem na žar samo kakšno zelenjavo pa kakšen tofu, ki ju lahko že med peko premažemo z mešanico sojine omake, vode in medu, ki poskrbi za azijski pridih jedi. Sem pa po duši gostiteljica in vedno na glas rečem, da od mene ne bo šel nihče domov lačen ali trezen,« je bila zgovorna Buhova.
Glede zadnjega bi bil nad njenimi pogostitvami najverjetneje navdušen Artur Štern, ki so ga iz medijskega naftalina izvlekli na obveščevalnem servisu žurnal24.si, potem ko je po sedmih dneh abstinence prišel do globokega spoznanja, da se ne splača biti trezen. »Nič nisem pil, zelo omejeval hrano in telovadil, a nisem popolnoma nič shujšal. Včeraj, ko nisem mogel niti pisati več, pa sem se odpravil k sosedu po vino. Nato sem spil malo vina in se mi je tako odprlo, da sem začel pisati. Napisal sem tako vrhunsko sceno, da sem bil še sam sebi neskončno všeč. Pa še shujšal sem za en kilogram, tako da naj se vsi skupaj jeb***. S tem da sem jedel, kolikor se je dalo, in pil do onemoglosti, liter in pol vina, še več. Hvala lepa, potem pa naj še kdo pametuje,« je dahnil v telefon zasliševalski ekipi Žurnala 24.
