Neizmerno bogastvo ne prinaša s seboj vselej oaze miru, kar med drugim potrjujejo e-poštna sporočila, nedavno razkrita v sklopu tožbe Elona Muska proti OpenAI. Leta 2016 je Musk zapisal, da mu raziskovalni laboratorij DeepMind povzroča »izjemen psihični stres«. Njegovi strahovi so bili povezani z bojaznijo, da bo DeepMind zmagal v tekmi za razvoj splošne umetne inteligence.

Musk je bil sprva zaveznik ustanovitelja DeepMinda, Demisa Hassabisa, vendar sta se njuni poti razšli, ko je Hassabis leta 2014 svoj laboratorij prodal Googlu. Prav tako so se zaostrili odnosi med Muskom in Samom Altmanom, soustanoviteljem podjetja OpenAI, ki stoji za razvojem ChatGPT. Musk zdaj toži Altmana in OpenAI, saj trdi, da so opustili svojo prvotno misijo razvoja umetne inteligence v korist človeštva.

Več kot osebni spor

Prejšnji teden je Musk svojo tožbo razširil in OpenAI obtožil še monopolizacije trga generativne umetne inteligence skupaj z Microsoftom. Altmana pa je obtožil izkoriščanja Muskovih »denarja, ugleda in stikov«. Razkrita e-poštna sporočila so del spora, ki morda deluje kot boj za moč med bogataši  – če štejemo še Hassabisa, čeprav ni del tožbe.

Toda to vendarle  ni zgolj osebni spor. V igri je prihodnost računalništva. Tekma za razvoj umetne inteligence, ki bi lahko postala splošna in univerzalna, pomeni eno najpomembnejših tehnoloških prelomnic našega časa. Spopadi med veljaki v tem prostoru zato niso le osebne zamere, temveč odražajo kompleksnost izzivov in nevarnosti, ki jih prinaša svet umetne inteligence.

Bodo tehnološki titani zmogli preseči svoje osebne konflikte in se osredotočiti na koristi za človeštvo ali pa bo v ospredju ostal boj za prevlado na trgu? To vprašanje ostaja ključno.