Priznam: jaz tako rekoč živim v oblakih.
Ko sva se zadnjič z ženo vračala domov in zavila prek Barja, sva tam gori, v daljavi, videla Sveto Ano, vso zavito v meglice in za njo oblake. No, tam nekje je bila najina zasanjana vasica!
Vem, kaj v pesniškem jeziku pomeni moje priznanje, toda v resnici nisem nepopravljiv sanjač, poln velikih idej in domišljije, ki včasih izgubi stik z vsakdanjo realnostjo. Tako namreč pravijo ljudem, ki živijo v oblakih. Poznam pa kar precej takšnih! Še največ jih je v politiki, se mi zdi.
Zadnjič so na televiziji prikazali ministra Vrtovca. Pripeljal se je z lepim avtom in ves vzhičen dvignil palec desnice. »Jaz sem vedno za inovacije!«
To navdušenje je bilo res lepo videti. Minister Jernej se je namreč prvikrat popeljal s samovozečim avtomobilom, izumom tovarne Tesla.
Da, seveda. Pravzaprav niti ni šlo za povsem avtonomno vozilo. Res je napredno kot hudir, ampak še vedno ga mora nadzirati voznik. Tudi če bi prišlo do karambola, bog ne daj, bi bil kriv voznik, ne pa Tesla. Tako je to.
Medtem v Zagrebu preizkušajo prava samovozeča vozila. Teh seveda ni iznašel Trumpov miljenček Musk, marveč jih je pripeljal Hrvat Rimac. Te dni po sosednji metropoli poskusno švigajo tako imenovani robotaksiji. Za sistem, ki ga imenujejo Verne, se zanimajo tudi v Veliki Britaniji in Nemčiji. In še kje.
No, ja, se bodo že zmenili, tako ali pa drugače. Pomembno je, da je minister navdušen in se veseli življenja.
-
Pravzaprav je zanimivo. Nabriti možakar po imenu Jernej je namreč teolog, se pravi, da je usvojil bogoslovje. To je imeniten študij in ima pred seboj, zlasti v Sloveniji, lepo prihodnost. Na neki način približno takšno, kot jo imajo obramboslovci. Ko se je tam nekoč vpisal naš visokorasli sin, sem ga sočutno svaril: »Kje boš pa našel službo? Lahko resda postaneš minister ali pa celo predsednik vlade. Kaj drugega nič.«
No, pa zdaj poglejte. Imamo enega sedanjega in enega bivšega evropskega poslanca, brez obramboslovca Janeza sploh ne znamo več sestaviti vlade. Nekaj najbolj glasnih poslancev je takisto prišlo iz teh jasli, da komentatorjev, ki nam domala vsak večer na televiziji razlagajo svet, niti ne omenjam.
Malce me vseeno skrbi, ali so bogoslovci res po duši ravno pravi za pospeševanje inovacij in napredka. Še najbolj znana inovatorja na tem področju sta zdaj že pokojni papež Frančišek in sedanji Leon XIV., vendar se mi zdi, da naši dušni pastirji niso baš navdušeni nad omenjenima šefoma. Menijo, da sta preveč »napredna«. Ali nekaj takšnega.
Z inovacijami smo imeli v naših krajih na splošno bolj žaltave izkušnje. Največ jih je nastalo po načelu »bog je najprej sebi brado ustvaril«. Nekoč smo imeli v Šiški Litostroj, ki je imel sijajne razvojne inženirje. Enemu je takole v službenem času uspelo izumiti metodo, po kateri bi fabrika zacvetela. Toda izum je prodal neki agenciji, ki se je ukvarjala z inovacijami, ta ga je pa za drage novce preprodala Litostroju. Tovarne že zdavnaj ni več. Ampak pustimo se presenetiti.
Če takole premišljam, bi zavoljo potreb prihodnosti na bogoslovju dodali še kakšne zanimive predmete. Recimo kakšnega o kmetijstvu in živinoreji, da bo lahko naš Kralj Cigler dopolnil svojo ekipo. Za zdaj ima namreč eno samo teologinjo. Seveda pa bi bili koristni tudi teološki seminarji o cestah, ceni goriv in sploh. Kaj jaz vem, bo minister Vrtovec povedal, kakšne ljudi potrebuje.
Jaz, na primer, imam vse. Tam gori oblake, tu v dolini pa skoraj samovozeči avto. Se pravi, vozilo ima oskrbnika, ki drži volan. To sem jaz. »Nadzorni sistem« pa sedi ob meni.
»Dore, pazi, tamle pred nama je ena svinjska luknja!«
Razumete?
