Na koprskem višjem sodišču še odločajo o pritožbah na obsodilno sodbo zaradi zlorabe prostitucije v zadevi Marina, kjer so obtoženi zastavili nov koncept zaslužka s prostitucijo in vztrajajo, da ni mogoče govoriti o zlorabi. Na višjem sodišču so nam potrdili, da odločitve še niso sprejeli, so pa v prvi polovici septembra že opravili javno sejo, na kateri je tožilstvo zahtevalo še višje kazni in odvzem premoženjske koristi v višini 22 milijonov evrov, obramba pa je vztrajala, da Sergeju Racmanu, Jožetu Kojcu, Dejanu Šurbki in Vesni Ternovec, ki so bili na prvi stopnji obsojeni na zaporne in denarne kazni (na najvišjo, pet let in deset mesecev zapora, je bil obsojen Racman), zloraba prostitucije ni bila dokazana.
Klub Marina je deloval med letoma 2014 in 2019, zasnovan pa je bil po vzoru podobnih klubov v tujini. Ponujal je prostore in podporne storitve (savna, spa …), v klubu pa so prostitutke lahko opravljale svojo dejavnost, ki sama po sebi ni prepovedana. Za vstop v klub so morale plačati vstopnino, tam biti najmanj 12 ur na dan, obtoženi pa naj bi jim tudi določali stranke in cene spolnih uslug. Obramba je ves čas trdila, da ni šlo za izkoriščanje prostitucije in da sama ekonomska korist od prostitucije drugih še ni kaznivo dejanje, če pri tem ni poseženo v samo avtonomno odločanje osebe o lastnem spolnem življenju; po logiki, da tudi hotel, v katerem neka prostitutka opravi svojo storitev, zasluži z oddajo hotelske sobe, pa to še ne pomeni, da zlorablja prostitucijo.
Odločitev koprskega višjega sodišča bo pomembna tudi za v prihodnje, saj je šlo pri Marini za prvi takšen klub, ki je hodil po robu zakonitosti, že pred začetkom svojega delovanja pa se je pri pravnikih posvetoval glede zakonskih omejitev in navsezadnje nemoteno vsem na očeh deloval pet let.
Manj vidne oblike nadzora
Po slovenskem kazenskem zakoniku je kazen predvidena za tiste, ki zaradi izkoriščanja sodelujejo pri prostituciji drugih ali s silo, grožnjo ali preslepitvijo koga navedejo, pridobijo ali spodbudijo k prostituciji. Med letoma 2015 in 2025 so policisti obravnavali 126 kaznivih dejanj zlorabe prostitucije, modus operandi storilcev pa se ves čas spreminja in prilagaja družbenim, gospodarskim, migracijskim in tehnološkim okoliščinam, prav tako tudi sodni praksi in načinu dela policistov pri odkrivanju teh kaznivih dejanj.
»Pri spolnem izkoriščanju so bile v preteklosti pogosteje zaznane bolj neposredne oblike nadzora nad žrtvami, kot so odvzem osebnih dokumentov, omejevanje gibanja, neposredne grožnje, fizično nasilje in odvzem večjega dela ali celotnega zaslužka. V nadaljnjem razvoju so se pojavile tudi manj vidne oblike nadzora in izkoriščanja, predvsem ustvarjanje finančne odvisnosti, nalaganje različnih stroškov in dolgov, psihološki pritiski in izkoriščanje ranljivosti posameznika,« razlagajo na policiji in dodajajo, da se lahko izkoriščanje načrtno prikriva tudi z navidezno zakonitimi poslovnimi in zaposlitvenimi razmerji.
»Pomembno vlogo ima tudi digitalno okolje, saj se spletne platforme, družbena omrežja in komunikacijske aplikacije lahko uporabljajo za novačenje, oglaševanje, komunikacijo, organiziranje storitev in nadzor. Zaradi tega so lahko sodobne oblike izkoriščanja manj očitne in jih ni mogoče prepoznati zgolj na podlagi klasičnih kazalnikov, kot sta odvzem potnega lista in fizično omejevanje gibanja,« opažajo na generalni policijski upravi.
Celovita dokazna slika
Skozi čas se je tudi dokazovanje zlorabe prostitucije na sodiščih spreminjalo in razvijalo. Če je tožilstvo v preteklosti zlorabo dokazovalo z omejevanjem gibanja deklet ali pa deležem zaslužka, ki ga je prostitutki pobral zvodnik, je dokazovanje že nekaj časa precej bolj kompleksno.
»Pri presoji ni odločilen posamezen podatek, na primer ali je oseba obdržala več ali manj kot polovico zaslužka. Prav tako dejstvo, da je oseba prostovoljno začela opravljati prostitucijo, samo po sebi ne izključuje možnosti njenega poznejšega izkoriščanja,« na policiji razlagajo, kako sami pristopajo k odločanju, ali bodo v konkretnem primeru podali kazensko ovadbo ali ne.
Policija mora namreč v predkazenskem postopku zbrati dokaze o okoliščinah, ki zadoščajo definiciji kaznivega dejanja. Pri tem ugotavljajo sam način novačenja prostitutk, pogoje njihovega bivanja in dela, organizacijo prostitucije, razpolaganje z zaslužkom, finančna razmerja med vpletenimi, morebitne dolgove, nadzor, grožnje, pritiske, izkoriščanje ranljivosti … »Pomembni so tudi finančni tokovi, komunikacija med vpletenimi osebami, elektronski podatki, dokumentacija in drugi materialni dokazi. Prizadevanje je usmerjeno v oblikovanje čim bolj celovite dokazne slike, ki ne temelji izključno na izpovedbi žrtve,« o potrebnem za uspešen zaključek (pred)kazenskega postopka razlagajo na policiji.
Ekonomska in druge odvisnosti
Med spolnimi delavkami, ki končajo v primežu zlorabe, so pogosto tujke iz tretjih držav, čeprav to ni vsesplošno pravilo. Prav zato, ker gre pogosto za tujke, je zlorabo prostitucije včasih še težje dokazovati. Ob zaključnih akcijah policije in aretacijah ostanejo brez vsega, tako da neredke do takrat, ko zadeva pride na sodišče, že zapustijo državo.
Kot razlagajo na policiji, so žrtve sicer izjemno pomemben vir informacij, saj lahko iz prve roke pričajo o načinu novačenja, organizaciji izkoriščanja, odnosih med vpletenimi, finančnih razmerjih, pritiskih in drugih okoliščinah, ki jih je težko ugotoviti drugače kot skozi pogovore z oškodovankami. Se pa dogaja, da oškodovanke s policisti niti ne želijo sodelovati. »Žrtev je lahko strah storilcev, lahko je ekonomsko ali čustveno odvisna od njih, ne zaupa državnim organom, se sama niti ne prepoznava kot žrtev …« opažajo na policiji. Zato je pomembno, da dokazovanje, kadar je le mogoče, ne temelji izključno na pričanju žrtev.
Ne gre vedno za zlorabo
Da so hišne preiskave in aretacije šele začetek dokazovanja zlorabe prostitucije, pritrjuje tudi statistika. Po podatkih statističnega urada je bilo zaradi zlorabe prostitucije v zadnjih petih let pravnomočno obsojenih 21 obtožencev, 12 jih je bilo bodisi spoznanih za nedolžne (3) bodisi se je kazenski postopek zoper njih ustavil (7) oziroma končal z umikom obtožnice (2).
Med odmevnejšimi primeri, ki so se končali z oprostilno sodbo, je bil tudi pregon zakoncev Leskovšek. Zdaj že pokojni Drago Leskovšek, ki se je kot lastnik lokalov, v katerih je potekala prostitucija, večkrat tudi javno izpostavil, je pred leti končal v kazenskem postopku, vendar sta bila oba z njegovo soprogo pravnomočno oproščena očitkov zlorabe prostitucije. Sodišče je presodilo, da so dekleta dobro vedela, v kaj se spuščajo, imela so urejeno delovno dovoljenje, pogodbo o zaposlitvi, plačane prispevke … Za spolne odnose so se odločile prostovoljno, v gibanju niso bile omejene, potni list so imele vseskozi pri sebi, odhajale so na dopust ali domov, tudi za daljše časovno obdobje, je svojo odločitev utemeljilo sodišče.