»Kaj pa hočem, priznam! Rad bi videl, da se to že konča,« je obtožbo povzročitve smrti iz malomarnosti priznal 76-letni Roman Marinček. Med podiranjem dreves v njegovem gozdu na Škofljici mu je marca predlani pomagal takrat 74 let star prijatelj. Pod seboj ga je pokopalo padlo deblo, umrl je na kraju nesreče. »Seveda mi je žal,« je belolasi obtoženi pokimal sodnici Ani Babnik in nadaljeval: »Izgubil sem najboljšega prijatelja, s katerim sva se poznala iz otroštva in se redno družila. Pri sečnji ga tisti dan pravzaprav sploh nisem potreboval, a je prišel, ker je bil rad v naravi. Ni bilo prvič, da sva skupaj opravljala sečnjo.« Po oceni, da gre za prostovoljno in iskreno priznanje, podprto z mnenjem sodnega izvedenca za varnost pri delu in drugimi dokazi, ga je sodnica sprejela, Marinčku pa naložila deset mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo treh let. Tožilka Anita Filipčič je sicer v zameno za priznanje predlagala mesec dni več.

Na kraju umrl

Bilo je 22. marca 2023, ko sta se prijatelja odpravila v Marinčkov gozd na Škofljici. Sodeč po obtožnici je Marinček pri podiranju drevesa z motorno žago zažagal v drevo in izdelal zasek, s katerim je določil smer padanja drevesa. Takoj zatem je začel podžagovati drevo in oblikovati ščetino, da je drevo začelo padati. »Kljub temu da se je zavedal nevarnosti opravila, obtoženi iz malomarnosti ni ravnal s potrebno pazljivostjo, saj ni preveril, kje stoji prijatelj, ki mu je pri sečnji pomagal,« piše v obtožnici. Pokojni je bil v nevarnem območju v bližini drevesa ravno v smeri, ki jo je za padanje drevesa določil obtoženi. Ta ni preveril, kje je prijatelj, in tudi ni počakal, da bi se lahko umaknil na varno. S tem je Marinček zanemaril splošni ukrep za varno sečnjo dreves, obenem tudi ni upošteval nasveta za varno delo v gozdu, po katerem bi morala biti varnostna razdalja med sekačem in prisotnimi na kraju v razdalji najmanj dveh drevesnih višin. Posledično je drevo padlo na moškega, zaradi različnih hudih poškodb pa je na kraju umrl.

Skrbi za hčer

»Že sam tragičen dogodek je bil za vas najhujša kazen. Izgubili ste najboljšega prijatelja,« je v obrazložitvi razsodbe povedala sodnica Ana Babnik. »Prepričana sem, da se kaj takšnega ne bo ponovilo, v prihodnje pa boste v gozdu zagotovo previdnejši,« je nagovorila 76-letnika in pripomnila, da bi bilo sicer priporočljivo znanje o delu v gozdu osveževati vsakih nekaj let. »Že tako in tako se nesreče redno dogajajo,« je bila jasna.

Sodnica je prepričana, da je bila že sama smrt najboljšega prijatelja med podiranjem dreves za obtoženega najhujša mogoča kazen.

Marinček ji je že prej povedal, da se ne spominja, kdaj je opravil usposabljanje za varnostno delo z motorno žago, zagotovo pa je bilo to pred veliko časa. Ne ve, da bi obstajale posebne obnovitvene delavnice znanja. V gozdu še vedno občasno dela, da si zagotovi drva. Je pa dodatno previden, saj ga je prijateljeva smrt zelo prizadela. Med olajševalne okoliščine pri izreku dolžine kazni je sodnica upoštevala dejstvo, da je gospod upokojenec, ki preživlja svojo odraslo invalidno hčer in skrbi zanjo. Ravno zato ga je tudi oprostila plačila povrnitve stroškov sodnega postopka.

Priporočamo