Znanih je nekaj novih podrobnosti petkovega krvavega napada dijaka na štirinajstletnika na elektrotehnični šoli v Zagrebu. Po poročanju hrvaških medijev se je 15-letnik tisto jutro z drugim dijakom dogovoril za srečanje na šolskem stranišču, kamor je prinesel nož z 20-centimetrskim rezilom, in ga napadel. Štirinajstletnika je tako hudo poškodoval, da bi ta brez hitre zdravniške pomoči lahko umrl.
Hudo poškodovana snažilka
Po poročanju hrvaških medijev se je 15-letnik nato zagnal proti starejši varnostnici, ki ji je uspelo pobegniti, manj sreče pa je imela 59-letna snažilka, ki jo je večkrat zabodel in prav tako hudo poškodoval.
Nadaljnje napade so ustavili zaposleni na šoli, 15-letnika so obvladali in zadržali do prihoda policije.
Fanta sumijo poskusa umora, dveh poskusov uboja ter kršitve pravic devetih mladoletnikov (gre za dijake, ki so bili priče njegovim napadom), so sporočili z državnega odvetništva v Veliki Gorici. Preiskovalni sodnik je zaradi nevarnosti vplivanja na priče in ponovitvene nevarnosti zanj odredil pripor.
Učitelj junak
Devetinpetdesetletna čistilka je ena od junakinj petkovega napada, saj je skušala najstniškega napadalca fizično ustaviti. Hrvaški mediji so v petek poročali, da se je postavila med nož in 14-letno žrtev ter jo tako še sama skupila. Zgodba ima še najmanj dva junaka – učitelja sosednje šole, ki je fanta razorožil in ga ustavil, ter profesorja Maria Božurića, ki mu je pri tem pomagal, poškodovanemu 14-letniku pa zagotovil prvo pomoč.
Težave v vedenju
Petnajstletnik naj bi si tik pred napadom čez glavo potegnil podkapo in tako skril svoj obraz. Čeprav so hrvaški mediji konec tedna poročali, da naj bi storilec žrtev ustrahoval že vse od začetka osnovne šole, pa so na portalu 24 sata v ponedeljek zapisali, da motiv za napad še vedno ni znan.
Po neuradnih informacijah do petka še ni prišel v navzkriž z zakonom, prav tako naj ne bi bil nasilen. Naj bi pa zadnje čase kazal določene težave v vedenju, a na portalu niso dodatno pojasnili, kakšne.
Tri leta v zaporu za mladoletnike?
Kazen, ki grozi osumljencu, je prilagojena njegovi starosti. Najhujša možna je napotitev v zavod za prestajanje mladoletniškega zapora, kjer bi bil lahko od najmanj šest mesecev do tri leta.
Sodišče bi v takšnem primeru na vsakega pol leta govorilo s tam zaposlenimi strokovnjaki, ki bedijo nad otrokom, in tako ugotavljali, ali še obstajajo razlogi za njegovo zaprtje.
V primeru triletne kazni pa bi sodišče obsojenemu po zaključku kazni lahko odredilo obvezen nadzor, psihiatrično zdravljenje, prepoved približevanja žrtvam …
Zmanjšana učinkovitost kazni
»Limbični sistem, ki vpliva na čustva, nagrado in iskanje vznemirjenja, med 14. in 16. letom dela 'na polno'. Prefrontalni korteks, ki skrbi za nadzor impulzov, oceno tveganja in predvidevanja posledic, pa dozori šele nekje do sredine dvajsetih let. Največji prepad med tema sistemoma je prav v zgodnji puberteti,« je za portal 24 sata komentiral psihiater Natko Gereš, vodja oddelka za svetovanje o duševnem zdravju na hrvaškem inštitutu za javno zdravje.
Grožnja prihajajoče kazni v tej starosti je zatorej veliko manj odvračilna kot pri odraslih, povečuje pa tvegano vedenje. Iz enakega razloga, kot je v tej starosti zmanjšana kazenska odgovornost, je zmanjšana tudi učinkovitost kazni, povečana pa učinkovitost intervencije. Možgani, ki so najbolj dovzetni za napačno odločitev, so namreč tudi najbolj dovzetni za spremembe in s tem za zdravstveno obravnavo.
Še nevarnejši
Po Gereševih navedbah se otrok v zaporu torej ne bi naučil, da so bila njegova dejanja nesprejemljiva. Še več, obstajala bi velika nevarnost, da bi se za zapahi naučil še česa slabšega.
Ker bi bil zaprt s sovrstniki s podobno neprimernim vedenjem, bi se verjetno to stopnjevalo in širilo med njimi.
Gereš je podal še nekaj statističnih informacij: med mladimi v zaprtih ustanovah vsaj dve tretjini izpolnjujeta kriterije za najmanj eno duševno motnjo, pri čemer je tveganje za samopoškodovanje in samomor precej večje kot v splošni populaciji te starosti. Zapor otrok ne naredi odgovornejše, temveč nevarnejše, je še dejal psihiater.
